Slovenski humanitarni delavec in aktivist Tomo Križnar se je v ponedeljek zvečer po uspešni diplomatski reševalni akciji vrnil iz Južnega Sudana, kjer je bil zaprt več kot teden dni. Nekaj pred polnočjo je prispel na beneško letališče. Križnar je bil aretiran 19. maja, konec tedna pa so ga po posredovanju slovenskega zunanjega ministrstva izpustili iz zapora.
Na beneškem letališču je vidno pretresen in ganjen padel v objem ženi. Kot je povedal, je bila to ena najhujših izkušenj v njegovem življenju. Pojasnil je, da je bil v zaporu deležen psihičnega maltretiranja, z domačini pa da se ravna bistveno huje kot s tujci.
"Videl sem stvari, ki jih ne bi smel videti, slišal sem stvari, ki jih ne bi smel slišati," je dejal in dodal, da so ga želeli prestrašiti, da se ne bi nikoli več vrnil v te kraje. Kljub strašljivi izkušnji pa vztraja, da ne bo odnehal, na misijo v Nubske gore se bo vrnil, a nikoli več sam, temveč skupaj z ženo in somišljeniki. Na predavanju v Novem mestu je povedal, da se vrača novembra, takoj po tamkajšnjem deževnem obdobju.

Križnar: Bil sem v elitnem delu pekla
Kot je povedal za Svet, je bil osumljen vohunjenja na naftnih poljih. "Vladna vojska kontrolira to področje, druge "bande" pa se tepejo in skušajo to prevzeti za interese drugih skupnosti." Pravi, da njega sicer niso mučili, so pa vpričo njega prebičali dva njegova sojetnika, ker sta se z njim pogovarjala.
Kot je povedal za 24UR, je bil v "elitnem delu pekla". "Možno se je bilo sprehoditi pet metrov do stene in nazaj, ni bilo zraka. Pili smo vodo iz Nila, ki je smrdela po crknjenih ribah in jedli smo vsak dan isti pošo, to je neke vrste močnik s fižolom," pripoveduje.
Najbolj si želi, da bi se pozornost od njega preusmerili na njih, "ker so bolj nedolžni kot jaz, bolj pošteni, bolj čisti. Če izgubimo njih, bomo vsi izgubili del svoje človečnosti. Lahko nas nadomestijo roboti, lahko postanemo spet zveri."
"Mi vsi smo Nube. Ti ljudje imajo vse odgovore na ekološke, socialne in tudi duhovne krize. Ko rešujemo njih, v bistvu rešujemo sami sebe," je poudaril za Svet.
Križnar je krenil iz Slovenije 7. aprila in pristal v glavnem mestu Južnega Sudana, v Jubi. Do Nubskih gora je nameraval prepeljati napravo za črpanje vode, a so ga prej zajele tamkajšnje oblasti, češ da nima pravih dokumentov. Kot je pojasnil, je do zapleta prišlo predvsem zaradi samovolje lokalnega vladnega agenta. Temu namreč dovoljenje, s katerim je Križnar po Južnem Sudanu in z raznimi prevoznimi sredstvi prepotoval več kot 1500 kilometrov, ni več ustrezalo in se je pač odzval značilno za lokalne samopašneže.
Na predavanju v Novem mestu je še povedal, da je Južni Sudan nova država, ki je še v povojih in se mukotrpno razvija, tamkajšnja služba za nacionalno varnost, ki do zdaj ni imela pomembne vloge, pa si prizadeva za večji vpliv. Kar pomeni, da si mora vsak tujec za gibanje po državi izven glavnega južnosudanskega mesta Juba zagotoviti njeno dovoljenje.
Ker ta organ medijem in novinarjem tovrstnih dovoljenj ne izdaja, humanitarnim delavcem pa le pogojno, si Križnar v obeh Sudanih navadno pomaga z dogovori z navadnimi in plemenskimi ljudmi. Na zadnji poti si je priskrbel dovoljenje za potovanje po Južnem Sudanu do severne meje, kjer se začenjajo Nubske gore, od guvernerja ene tamkajšnjih zveznih držav, za katerega je menil, da bo zadostovalo.
In tudi je, dokler ni prišel do sudanskih naftnih polj, kjer je naletel na agenta nacionalne varnosti, ki ni popustil. Potem so ga za teden dni pridržali. Kot je dejal, so v zaporu z njim ravnali "dokaj v redu", dokler ni z omenjenim agentom po telefonu govoril slovenski ambasador in je slednji nato želel pokazati nadmoč. V zaporu so ga tudi okradli, je še povedal Križnar.

Že večkrat zaprt v tujini
61-letni aktivist in humanitarni delavec je bil že večkrat zaprt v tujini. Leta 2006 je bil zaprt v Sudanu, kjer je v zaporu v kraju El Fašir preživel približno mesec dni. Policija ga je aretirala, ko je želel nezakonito vstopiti v državo, saj ni imel vizuma. Po diplomatskem posredovanju Slovenije ga je sudanski predsednik Omar al Bašir pomilostil.
Leta 2003 je bil zaprt tudi v zaporu v Etiopiji. Tamkajšnja policija ga je aretirala na območju omejenega gibanja, saj naj bi bil tam brez potrebnega dovoljenja.
KOMENTARJI (560)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.