'Tolikšna podražitev ni upravičena, če ne prinese tudi kakovostnejših storitev'

Za 30 odstotkov višja premija dopolnilnega zavarovanja. Za slednjo tako uporabniki na mesec ne bodo več plačali 34,5 evra, temveč skoraj 45 evrov. Oziroma skoraj 125 evrov na leto več za storitev, do katere številni sploh ne pridejo. Ob tem pa ljudi že pesti 10-odstotna inflacija. "Dvig za 10 evrov na mesec ni upravičen. 30 odstotkov je namreč precej več, kot znaša inflacija, ob tem pa povprečnega plačnika zanima še, kakšno korist bo imel od dviga premije," je v oddaji 24UR ZVEČER dejal nekdanji gospodarski minister in ekonomist Matej Lahovnik.

"Ni problem, če ceno dvigneš za 30 odstotkov in ob tem za toliko zvišaš tudi kakovost storitve," je jasen. A meni, da tu te povezave ni. Čakalne dobe se namreč niso skrajšale, prav tako se ni povečala dostopnost do zdravstvenih storitev. "Dodaten problem tu pa je tudi, da smo tik pred reformo, ki naj bi spremenila tudi način financiranja tega t. i. dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Tako imenovano, ker je zavarovanje v resnici postalo skoraj obvezno," je dodal. Kdor dopolnilnega zavarovanja ne plačuje, mora namreč doplačati številne storitve v zdravstvu.

Pa še, da rekordna podražitev ni upravičena, ker da je v času korone proračun financiral veliko storitev, posegov na sekundarni ravni je bilo dosti manj. "Zavarovalnice bi lahko tedaj oblikovane rezervacije za neopravljene storitve porabile sedaj," je dejal.

Profesorica na Ekonomski fakulteti Ljubljana, ki poučuje ekonomiko zdravstva, Petra Došenović Bonča je ob tem opozorila, da se bo premija zagotovo dvignila tudi pri ostalih dveh zavarovalnicah. "Cene se namreč usklajujejo med zavarovalnicami. Tu gre za sistem izravnalnih shem, v katerem se denar preliva med zavarovalnicam," je dejala.

Ker imajo zavarovalnice različno strukturo zavarovancev, gre tu za solidarnostno shemo med zavarovalnicami, je pojasnila. "Denar se steka od zavarovalnic z boljšo shemo zavarovancev, k tistim, ki imajo slabšo strukturo zavarovancev, na primer več starejšega prebivalstva, zaradi česar so njeni izdatki večji. Sicer bi se lahko zgodilo, da bi imeli močno različne cene dopolnilnega zavarovanja med zavarovalnicami." Ob tem pa je poudarila tudi solidarnost med zavarovanci: "Značilno je, da so zdravstveni izdatki za starejše višji, zato bi se brez solidarnosti tudi cene med različnimi zavarovanci nihale. Pa je cena za vse zavarovance enaka."

Naglo starajoča se družba, stroški za zdravstvo bodo vse večji

"Tu so v zavarovalnici ravnali precej nespametno," še ocenjuje Lahovnik, ki meni, da bi lahko to še pospešilo spremembo načina financiranja zavarovanja. Došenović Bončeva sicer dvomi, da bi bil dvig premije predvsem večanje dobička zavarovalnic. "Zavarovalnice so neprestano na tapeti. Niso tako nespametne, da bi si na ta način dvigovale dobiček," meni.

Večja verjetnost je, kot pravi, da gre pri dvigu res za povečanje obsega zdravstvenih storitev. "Poskus krajšanja čakalnih dob, povečanje števila obravnav, poleg tega pa tudi uvedba plačevanja po realizaciji. Vse to rezultira v višji premiji," je dejala. Meni sicer, da je za reševanje te problematike potrebna reorganizacija financiranja zdravstvenega sistema. "Zavarovalnice imajo tu razmeroma pasivno vlogo. Niso udeležene pri odločitvah, kolikšen delež je plačan s strani ZZZS. Bolnišnica na primer za storitev izstavi zahtevek za plačilo ZZZS in drugi zahtevek, ki ga pokrije izbrana zavarovalnica. To se torej avtomatično prelije v storitev dopolnilnega zavarovanja," je pojasnila.

Tudi Slovensko zavarovalniško združenje poudarja, da izbora storitev za doplačila, višine doplačil in tudi cene javne zdravstvene storitve ne določajo zavarovalnice, temveč drugi deležniki javnega zdravstvenega sistema.

Okoli 95 odstotkov odraslega prebivalstva ima ob obveznem sklenjeno tudi dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ki ga je sicer neuspešno poskušalo ukiniti že šest vlad. Njegovi ukinitvi so v preteklosti ostro nasprotovale predvsem zavarovalnice, ki storitev izvajajo. Navajale so ključnost in nepogrešljivost dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Obvezno zdravstveno zavarovanje namreč krije le del stroškov – v povprečju okoli 30 odstotkov vrednosti celotne storitve. Dopolnilno zdravstveno zavarovanje pa poskrbi še za preostalih 70 odstotkov vrednosti.

Dopolnilno zdravstveno zavarovanje je bilo leta 1993 uvedeno zaradi potrebe po dodatnem denarju v zdravstvu. Sprva je ZZZS zbiral tako osnovno kot dopolnilno zavarovanje, nato pa je bila leta 1999 ustanovljena prostovoljna zavarovalnica Vzajemna, na katero je zavod prenesel vsa prostovoljna zavarovanja. Kasneje sta se za zbiranje prostovoljnih zavarovanj odločili še zavarovalnici Triglav in Adriatic Slovenica, slednja se je leta 2020 združila z zavarovalnico Generali.

Prav slednja je zdaj kot prva napovedala dvig premije dopolnilnega zavarovanja. Kot razlog pa navedla rast stroškov zdravstvenih storitev oz. medicinsko inflacijo. Lahovnik se strinja, da so se stroški v zdravstvu povečali, a ne za toliko, kot znaša zadnja podražitev. "Stroški za zdravstvo bodo seveda vse bolj naraščali. Do leta 2030 bomo imeli za pol milijarde več stroškov, četudi nič ne naredimo," je pojasnil. Smo namreč naglo starajoča se družba, po 65. letu starosti pa stroški za zdravljenje eksponentno naraščajo. "Problem bo tako iz leta v leto vse večji, ampak tega ne morejo reševati na tak način tik pred zdravstveno reformo s 30-odstotno podražitvijo čez noč," je dejal.

Kot so poudarili v zavarovalniškem združenju, se je cena dopolnilnega zavarovanja nazadnje dvignila leta 2019, od takrat pa da so se odhodki javne zdravstvene blagajne povišali za milijardo evrov. "Odhodki tistih storitev, ki imajo doplačila, so se povišali za 700 milijonov evrov oz. za 31 odstotkov, odhodki za zdravila, ki predstavljajo pretežni del odhodkov dopolnilnega zavarovanja pa so se povišali kar za 36 odstotkov," so dejali.

Dodali so, da se trend rasti nadaljuje tudi v letu 2023, kar izhaja tudi iz finančnega načrta Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, "ki pa še ni upošteval napovedanih in nekaterih tudi že realiziranih dvigov stroškov dela v zdravstvu".

Kako nadomestiti vir financiranja iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja?

Lahovnik meni, da so s podražitvijo tudi pospešili razpravo o spremembi načina financiranja. Prav slednje ocenjuje za področje, na katerem je treba še precej delati. "Z dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem že zdaj zberemo za okoli 600 milijonov evrov. Če se ga ukine, pa bomo morali najti nadomestni vir."

Ocenjuje, da bi višji prispevek za zdravstvo predstavljal dodaten problem, saj bodo s tem dodatno obremenjene plače oseb. "Že zdaj so močno obremenjene, višji prispevek pa bi predstavljal še dodaten pritisk na gospodarstvo. Neto plače so potem praviloma za delojemalca nižje, za delodajalca pa so stroški za podjetje višji," je dejal.

Kako torej nadomestiti vir financiranja? "Del tega lahko dobi z racionalizacijo pri nabavah v zdravstvu, z racionalizacijo bolniških nadomestil, kjer zapravimo okoli 700 milijonov evrov. Verjetno bo uveden še kakšen dodaten davek, morda na sladke ali energijske pijače," meni. 

Ob tem pa je predvidena tudi dolgotrajna oskrba, za katero tudi še ni predvidenega vira financiranja. Tudi ta bo sicer na leto stala nekje 200 do 300 milijonov evrov.

Zavarovalnice v številkah

Zavarovalnica Generali ima sicer več kot 315.000 zavarovancev, ki plačujejo dopolnilno zdravstveno zavarovanje. "V prvih dveh mesecih letošnjega leta smo v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta zabeležili za 12 odstotkov več zavarovalnih primerov. Posledično so se stroški doplačil samo v prvih dveh mesecih letošnjega leta zvišali za 27 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani. Najvišjo rast stroškov v prvih dveh mesecih letošnjega leta v primerjavi z istim obdobjem lani beležimo pri bolnišnični dejavnosti, in sicer za več kot 50 odstotkov. Sledijo storitve specialistične dejavnosti in zdravstva na primarni ravni, katerih stroški so se povišali za več kot 30 odstotkov. Ta trend rasti stroškov doplačil se nadaljuje tudi v marcu 2023," so sporočili. 

Zavarovalnica Vzajemna je imela na dan 31. 12. 2022 757.522 članov z naslova dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. V obdobju 2018–2021 so se odhodki za škode povečali kljub epidemiji covida-19 v letu 2020 in omejitvam pri izvajanju zdravstvenih storitev, ki so veljave tudi v letu 2021. Odhodki za škode so se iz 275 milijonov evrov v letu 2018 zvišali na 280 milijonov evrov v letu 2021. Prihodki od zavarovalnih premij so v letu 2018 znašali 288 milijonov evrov, v letu 2021 pa 301 milijonov evrov. Končne rezultate poslovanja za leto 2022 bodo objavili, ko bodo revidirani in jih bo obravnaval nadzorni svet. 

Zveza svobodnih sindikatov s pozivom k ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja

"Spremljamo izpostavljeno problematiko in bomo ukrepali v skladu s pooblastili, določenimi v Zakonu o preprečevanju omejevanja konkurence, če se bo to seveda izkazalo za potrebno," pravijo v Javni agenciji RS za varstvo konkurence. Ob tem pojasnjujejo, da so skladu z določbami omenjenega zakona prepovedane zlorabe prevladujočega položaja podjetja na trgu in omejevalni sporazumi med podjetji, katerih cilj ali učinek je preprečevanje, omejevanje ali izkrivljanje konkurence na ozemlju Slovenije. "Pri tem je treba najprej ugotoviti upoštevni trg in presoditi, ali ima podjetje na tem trgu prevladujoč položaj, šele nato sledi presoja morebitne zlorabe takšnega položaja na trgu," so dodali.

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) je po napovedi zavarovalnice Generali pozvala k ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in obdavčenju dobičkov zavarovalnic. "Na ZSSS že leta opozarjamo na številne probleme zdravstvenega sistema, sistema zdravstvenih zavarovanj, poštene obdavčitve glede na prihodke ter predvsem na zaščito najranljivejših družbenih skupin," so sporočili v sporočilu za javnost.

Dodali so, da je informacija o zvišanju premij absurdna in nesprejemljiva ter da predstavlja dodaten argument za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.

"V času, ko se vsi pripravljamo na zdravstveno reformo, v času, ko je več kot 100 tisoč ljudi brez osebnega zdravnika, ko čakalne vrste absolutno niso nič krajše, ko se povečujejo apetiti po privatizaciji javnega zdravstva in ko je sam zdravstveni sistem na robu zloma, bi zasebna zavarovalnica služila na račun delavk in delavcev, upokojenk ter upokojencev, prekark in prekarcev, mladih, torej tistih, ki se že dandanes težko prebijajo iz meseca v mesec," so bili kritični.

"Ukinitev prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (PDZZ) pomeni, da se stroške za doplačila (ki segajo od 10 do celo 90 odstotkov) prevali na pleča posameznikov, ki te storitve koristijo (torej neposredno na bolne). PDZZ namreč izvaja funkcijo solidarnosti med zdravimi in bolnimi osebami," pa so odgovorili v Slovenskem zavarovalniškem združenju.

Poudarjajo, da je PDZZ rezultat družbenega dogovora, da se za financiranje dela storitev, ki se jih v celoti ne pokrivajo javni viri, uvede solidarnost med bolnimi in zdravimi. "Takšna solidarnost nikakor ni nepravična. Kot tudi dohodkovna solidarnost ni edina solidarnost," so dejali.

"Strinjamo pa se z navedbo o neučinkovitosti, saj zavarovalnice nimajo nobenega vpliva na plačevanje zdravstvenih storitev – kljub temu, da pri nekaterih storitvah plačujejo celo 90 odstotkov njihove cene, nimajo nikakršne pogajalske pozicije za to ceno. Posledično so v tem delu primorane zgolj slediti 'učinkovitosti' javnega zdravstvenega sistema," so poudarili, kar pravi tudi Došenović Bončeva.