Čeprav so nekateri zneski okvirni, saj je težko pridobiti tovrstne podatke od leta 2003, na ministrstvih zagotavljajo, da ni prevelikih odstopanj.
Pravosodni minister Goran Klemenčič po spominu sporoča, da je v času visokošolskih predavanj na Fakulteti za varnostne vede do leta 2008 zaradi predavanj izrednim študentom, sodelovanja pri raziskovalnih projektih ter objav člankov in knjig letno dobil med 3000 in 5000 evrov letno. Od nastopa funkcije predsednika protikorupcijske komisije in sedaj kot minister ni več prejemal honorarjev ali se jim je odrekel v dobrodelne namene. Skupen znesek njegovih honorarjev v zadnjih 10 letih znaša okoli 20.000 evrov, so sporočili z ministrstva.
Ministrica za delo Anja Kopač Mrak je od leta 2003 do danes prejemala v povprečju nekaj tisoč evrov avtorskih honorarjev na leto. Ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar je od zdravstvenega ministrstva za delo v skupini za pripravo finančnega modela in za vodjo delovne skupine za pripravo zakona o izravnalni shemi dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj med leti 2003 in 2005 prejela 1479 evrov, leta 2003 pa je za predavanje študentom dobila 91 evrov. Okoljska ministrica Irena Majcen je od leta 2004 do 2013 prejela približno 21.800 evrov honorarja za sklepanje zakonskih zvez, različne cenitve za sodišča, sejnine za udeležbo na sejah bistriškega občinskega sveta.
Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je za pomoč zaprosil Avtorsko agencijo za Slovenijo, kjer imajo podatke od leta 2009. Gre za bruto zneske. Januarja 2010 je od obrambnega ministrstva prejel 193 evrov, marca 2010 je od škofjeloške občine dobil 2500 evrov, od Socialne zbornice aprila 2010 230 evrov in julija istega leta še 130 evrov. V preteklih letih je sicer predaval predvsem o informatiki za različne naročnike, vendar mu dejavnost ni predstavljala pomembnega vira prihodka, so sporočili z ministrstva.
Gospodarski minister Zdravko Počivalšek ni prejel avtorskih honorarjev. Do decembra 2014 je bil solastnik podjetja Bioto, ki je od proračunskih porabnikov med decembrom 2010 in julijem 2013 prejelo nekaj manj kot 5000 evrov, in sicer največ od Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta - Soča.
Notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar ni imela izplačil avtorskih honorarjev. Leta 2012 je odprla svojo odvetniško pisarno, ki je med decembrom 2013 in septembrom 2014 prejela 20.250 evrov od mariborskega sodišča, celjskega zdravstvenega doma in notranjega ministrstva. V času opravljanja ministrske funkcije ji miruje opravljanje odvetniškega poklica. Minister za infrastrukturo Peter Gašperič je ustanovitelj in 50-odstotni lastnik podjetja Ekoaktiv Trgovina, ki je od proračunskih porabnikov skupno prejelo okoli 3300 evrov.
Še pred volitvami julija lani so objavili podatke o premoženju premierja Mira Cerarja. Iz objave je razvidno, da je kot redni profesor na ljubljanski pravni fakulteti mesečno prejemal okoli 2100 evrov neto plače. Od septembra 2003 je prejel 353.338 evrov honorarjev, je razvidno iz Supervizorja. Med leti 2007 in 2013 je zaradi sodelovanja z odvetniško pisarno Senica, kjer je svetoval pri vprašanjih s področja ustavnega prava, povprečno zaslužil 1104 evrov na mesec. Po vstopu v politiko je opustil vsa dela, ki niso združljiva s funkcionarsko funkcijo.
Finančni minister Dušan Mramor je v sredo sporočil, da je v obdobju od leta 2003 poleg rednega dela predaval v nekaterih mednarodnih programih doma in v tujini ter sodeloval pri nekaj raziskovalnih projektih, za kar je tudi dobil honorar. Medtem je dve leti opravljal funkcijo finančnega ministra, šest let pa je bil dekan Ekonomske fakultete in se je takrat delno odpovedal predavanjem in projektnemu delu. Skupen znesek honorarjev, ki jih je prejel od Ekonomske fakultete med leti 2003 in 2015, znaša 82.271 evrov.
Zdravstvena ministrica Milojka Kolar Celarc, zunanji minister Karl Erjavec, obrambni minister Janko Veber, kmetijski minister Dejan Židan in minister za infrastrukturo Peter Gašperič pa niso prejeli avtorskih honorarjev. Naslednji teden pa lahko preverite še, koliko honorarjev so dobili poslanci!
KOMENTARJI (459)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.