Toliko novih gradbenih projektov, a kdo bo gradil?

V Sloveniji je spet zacvetela gradnja novih stanovanjskih sosesk in poslovnih prostorov, a kljub dobro zastavljenim projektom in želji po čim hitrejšem dokončanju teh, pa je vse bolj zaskrbljujoč podatek, da primanjkuje delovne sile, hkrati pa je tudi vpis mladih v gradbene programe premajhen.

Vpis v prve letnike srednješolskih gradbenih programov namreč strmo vpada. Če je bilo še pred šestimi leti v te programe vpisanih 610 dijakov, jih je v letošnjem šolskem letu le 173, kar je kar 70 odstotkov manj.

Vse več tujih delavcev

"V treh letih se je izdaja delovnih dovoljenj za delavce iz BIH in Srbije sicer potrojila, a se tudi ta bazen počasi prazni. S pomanjkanjem kadra pa se soočajo tudi v ostalih panogah. Mladi delavci iz številnih slovenskih regij dnevno migrirajo v sosednje države. Potrebujemo spodbude za mlade, da bodo ostali v Sloveniji," je poudaril predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenija (OZS) Branko Meh, ki ne razume, da tisti, ki lahko delajo, raje živijo od socialne pomoči, država pa to dopušča. Kljub ponovni uvedbi vajeništva in razpisu vajencev za zidarja in kleparja krovca, ni vpisanega niti enega vajenca. Meh je prepričan, da imajo pomembno vlogo pri izbiri poklicev tudi starši, ki lahko vplivajo na odločitve svojih otrok.

Da bi tudi starši svoje otroke raje usmerili v gradbene poklice, če bi imeli to področje bolje urejeno, je prepričan Predsednik sekcije gradbincev pri OZS Zoran Simčič. "Plače bi morale biti dostojanstvene. Naše plače v Novi Gorici so primerljive s sosednjo Italijo. Če želiš dobiti delavca, ga moraš dobro plačati in mu seveda omogočiti dobre delovne pogoje. Če želimo imeti red na tem področju, pa potrebujemo paritetni sklad po vzoru sosednjih držav," pojasnjuje Simčič, ki zaposluje 12 delavcev, vse Slovence.

Medtem pa gradbinec Saško Taks iz podjetja Graplas zaposluje večino tujce. "Nedopustno je, da potrebuješ šest dokumentov, ki jih priložiš k vlogi za pridobitev delovnega dovoljenja. In po treh mesecih šele dobiš delovno dovoljenje. Za enega delavca iz Makedonije sem čakal na delovno dovoljenje celo eno leto. Na upravnih enotah bi moralo biti usposobljenih več delavcev. Tudi mi obrtniki ne prekinemo dela, če gremo na dopust," je prepričan Taks. Gradbeništvo je izrazito sezonske narave, zato bi morali po mnenju Taksa delovna dovoljenja dobiti takoj.

"Če je vloga popolna, tečejo postopki kar hitro, sicer se jih dopolnjuje. Pri tujcih so določene omejitve, tudi zaradi varnostnih razlogov. Ko pri delavcih s Kosova preverimo izobrazbo, dobimo pogosto odgovor, da so diplome ponarejene," pa na očitke o predolgih postopkih odgovarja predstavnik Zavoda RS za zaposlovanje Miha Šepec, ki priznava, da je bilo nekoč lažje zaposliti delavce v gradbeništvu. "Delovni pogoji so težji, zato slovenski iskalci zaposlitve niso pripravljeni sprejeti dela. 70 tisoč je brezposelnih, več kot polovica je žensk. Osebe so večinoma starejše od 55 let. Takšne težko zaposliš v gradbeništvu," še meni Šepec.

Da delo v gradbeništvu ekstremno niha pa meni državni sekretar na ministrstvu za delo Tilen Božič. "Pred petimi leti smo imeli zaposlenih 50 tisoč tujcev, zdaj jih imamo 100 tisoč, kar predstavlja enajst odstotkov delovno aktivnih oseb." Božič meni, da so sporazumi med državami dobri, ker s tem odrežejo posrednike. "Ljudem se iz prve roke pove, kako je delati v Sloveniji in tudi mi vidimo, ali so primerni. Po zadnjih raziskavah smo ugotovili, da je polovica uvoženega kadra neprimernega, če prihajajo iz držav, s katerimi nimamo sporazuma," je pojasnil in napovedal, da se za nov sporazum glede zaposlovanja dogovarjajo tudi z Ukrajino.

Glede paritetnih skladov pa meni, da je to dobro, saj delodajalcem ne bi bilo treba vplačevati še v tuje paritetne sklade. "Lahko bi ga naredili, a za manj kot 50 milijonov evrov vložka države tega sklada ni mogoče imeti," ocenjuje Božič, ki se strinja z OZS, da je nujno potrebno spremeniti člen v zakonu o zaposlovanju tujcev, ki sedaj določa večletno prepoved zaposlovanja tujcev, če delodajalec zamudi pri plačilu regresa, plače itd.

Urša Židan z Ministrstva za notranje zadeve pa je dejala, da podpirajo želje podjetij. "Treba je stremeti k enotnim dovoljenjem za bivanje. Problem je v neustreznem številu uradnikov in slabi informacijski podpori. Vlada bi morala to podpreti z reorganizacijo in dodatnim financiranjem upravnih enot."

Da so postopki na upravnih enotah predolgi, se strinja tudi Milena Vranetič iz podjetja Mapri Proasfalt. "Preveč je obvestil in papirologije, zato se mnogi delodajalci ne znajdejo. Dokumentacijo je po mojih izkušnjah bolje urejati na sedežu manjše upravne enote, saj se tako izogneš dolgotrajnim postopkom na upravnih enotah."