Toča klesti, a ne po letalu za obrambo pred točo, saj je še v hangarju

Ob hudi uri so sinoči mnogi zrli v nebo in zaman čakali – letala. Tista, ki vzhodno Slovenijo branijo pred točonosnimi oblaki. Pravzaprav je letalo eno samo. A je pred točo še najbolj na varnem, saj se z njo ne bori, pač pa se skriva v hangarju Letalskega centra Maribor, so poročali v 24UR.

Čeprav je kmetijsko ministrstvo za letalsko obrambo pred točo pravočasno zagotovilo slabih 58.000 evrov, letalo, ki bi moralo biti v zraku že od 15. junija, nima papirjev za vzlet. Vzrok je zamuda vlade pri potrditvi sklepa in še zastoj zaradi ugotovitev agencije za kemikalije, češ da so snovi, ki jih uporabljajo proti toči, nevarne za zdravje.

Mejne vrednosti pri plačilu pa niso dosegle niti občine, saj še niso podpisale pogodb za plačilo obrambe, brez tega pa je ni. Zato tudi Prekmurja letos ne bodo branili, ker bi za to potrebovali dodatno letalo, postopki za njegovo uporabo pa trajajo tri mesece. In to kljub temu da so tam prepričani, da je taka obramba potrebna.

Sklep o izboru naj bi bil podpisan te dni, potem pa je treba počakati še na rok za morebitne pritožbe, pa čeprav je to letalo edino v državi, še poročajo v omenjeni oddaji.

Pogodba za obrambo proti toči naj bi bila podpisana še ta mesec

Z ministrstva za kmetijstvo pa so 24ur.com sporočili, da so šele po sprejetem sklepu vlade, s katerim je podprla izvajanje letalske obrambe pred točo tudi v letu 2012, začeli postopke izbire izvajalca. "Ko bodo izvedeni vsi potrebni postopki izbire izvajalca, v skladu z zahtevami predpisov s področja javnega naročanja in potekli zakonsko predpisani roki mirovanja, bomo pogodbo podpisali," pojasnjujejo. Poudarjajo še, da bi postopek izbire izvajalca radi zaključili v čim krajšem roku. Podpis pogodbe pa predvidevajo še v tem mesecu.

S kmetijskega ministrstva so še sporočili, da so v letu 2011 škodo ocenili na 7.067.000 evrov na skupno 2.711 hektarjih kmetijskih zemljišč. Tudi za letošnje leto so v rebalansu proračuna zagotovljena sredstva za sofinanciranje zavarovalnih premij v višini nekaj več kot pet milijonov evrov.

Kot pravijo na ministrstvu, je v registru kmetijskih gospodarstev registriranih 4.020 hektarjev sadovnjakov, od katerih je 771 hektarjev pokritih z mrežami proti toči, kar predstavlja dobrih 19 odstotkov vseh površin sadovnjakov.

Kaj pa menijo o protitočnih mrežah?

Na ministrstvu pojasnjujejo, da se dodeljevanje investicijskih podpor na kmetijskih gospodarstvih izvaja v okviru Programa razvoja podeželja za obdobje 2007–2013 (PRP). Med upravičene naložbe spadajo tudi nakup in postavitev mrež proti toči. Do 31. decembra 2011 je bilo odobrenih 107 zahtevkov za nakup in postavitev mrež proti toči, v višini 2.362.302 evrov.

V okviru PRP je možno pridobiti nepovratna sredstva za izgradnjo mrež proti toči v višini od 50 do 70 odstotkov priznane vednosti investicije, ki znaša za napravo mrež v sadovnjakih, nasadih trajnih rastlin na njivskih površinah 23.500 evrov, na vinogradih pa 28.250 evrov, še pravijo na ministrstvu.

Na ministrstvu za kmetijstvo na vprašanje o še drugih ukrepih, s katerimi pomagajo kmetom pri zmanjševanju škode na posevkih zaradi toče, omenjajo v letu 2011 sprejete sistemske ukrepe na področju posameznih sektorjev. Spremenjen je bil zakon o vinu, ki v primeru znatne poškodovanosti trajnega nasada omogoča dokup grozdja tudi fizičnim osebam. Spremenjena je bila tudi uredba o ureditvi trga z vinom, ki je znižala skupni obseg površin za oškodovance pri uveljavljanju sredstev za obnovo že amortiziranih vinogradov z 0,85 na 0,60 hektarjev. Kmetje, ki jih je prizadela naravna nesreča, pa imajo tudi možnost, da vložijo vlogo za odpis prispevkov v skladu z zakonom o pogojih, pod katerimi se kmetom zmanjšani ali odpisani prispevki štejejo za plačane. Nedvomno najučinkovitejši način obrambe pred točo, predvsem v trajnih nasadih, pa je zaščita s protitočnimi mrežami, saj je stopnja učinkovitosti med 95 in 100 odstotki, poudarjajo na ministrstvu.