Konec anonimnosti, zdaj je jasno. Davčna uprava je javno objavila seznam večjih davčnih neplačnikov, katerih davčni dolg je večji od 5000 evrov in starejši od 90 dni. V dolžniški skupini je 4476 pravnih oseb, ki državi dolgujejo 578.069.691 evrov. Natančen znesek dolga dolžnika s seznama ni razviden, so pa dolžniki razvrščeni v dolžniške kategorije. Pregledali smo seznam najbolj zadolženih podjetij.
Več kot 20 milijonov evrov dolguje eno podjetje – Maxicom
S seznama je razvidno, da je več kot 20 milijonov evrov državi dolžno ljubljansko podjetje Maxicom, d. o. o., ki je že v stečaju. Nekdanji lastnik podjetja, sicer kupec gradu Podvin, je Zlatan Kudić, ki so ga kriminalisti zaradi 52 kaznivih dejanj ovadili oktobra lani, ko so odkrili, da je državni proračun oškodoval za več kot pet milijonov evrov.
Kazensko ovadbo zoper Kudića so podali zaradi 20 kaznivih dejanj davčne zatajitve, od tega so štiri dejanja ostala pri poskusu. Storil je tudi 19 kaznivih dejanj ponareditve ali uničenja poslovnih listin in 13 kaznivih dejanj pranja denarja, saj so policisti ugotovili, da je protipravno pridobljeni denar osumljeni po prejemu v nadaljevanju tudi opral.
Čeprav je Durs zaznal nepravilnosti, je "poslovanje" prenesel na drugo družbo in nadaljeval vlaganje zahtevkov v imenu drugih družb in tako želel pridobiti še več kot 30 milijonov evrov protipravne premoženjske koristi. Davčni urad Ljubljana in Posebni davčni urad Ljubljana sta vračila davka zavrnila.
Maxicom je bil namreč lastnik še družb Maxicom Leasing, Maxicom ING, Maxicom Hoteli, Maxicom Avto in Maxicom Gostinstvo. Vse družbe pa so bile najverjetneje ustanovljene zgolj z namenom, da so ustvarjale fiktivne poslovne dogodke, na podlagi katerih so bili izdani fiktivni računi. Na podlagi teh računov si je Maxicom obračunaval preplačilo DDV.
Družbe so v poslovnih knjigah med drugim prodajale in kupovale tudi nepremičnine, vendar pa prodaje nikoli niso bile uresničene. Hkrati tudi nikoli ni bil izveden vpis v zemljiško knjigo.
Stečajni upravitelj Maxicoma Simon Prelogar je za 24ur.com pojasnil, da Maxicom dolguje nekaj čez 24 milijonov evrov, kar je bilo ugotovljeno po dveh davčnih odločbah. Večinoma gre pri tem za zneske iz naslova "neupravičenega odbitka DDV" v obdobju med letoma 2008 in 2010. "V tem stečajnem postopku je po do zdaj znanih podatkih premoženja nepremičnin za slabih 350.000 evrov, skupnih obveznosti je za več kot 28 milijonov, pri čemer so na vseh nepremičninah vpisane banke kot hipotekarni upnik na prvem mestu. Zaradi tega menim, da obstaja manjša možnost, da bo Durs poplačan iz tega naslova," je sporočil.
Od 10 do 20 milijonov dolgujeta Vegrad in HTC Dva
Od 10 do 20 milijonov evrov sta državi dolžni dve podjetji – HTC Dva in propadli velenjski gradbinec Vegrad, ki sta prav tako v stečaju.
Kot je za 24ur.com povedala Vegradova stečajna upraviteljica Alenka Gril, seznam kaže na to, da se je stečaj Vegrada zgodil bistveno prepozno, saj ga je Durs izjemno toleriral in dopuščal, da so taki dolgovi nastajali. "Približno 11 milijonov evrov smo državi priznali, od tega je sicer res zavarovanih 9,7 milijona evrov terjatev, vendar je žal država oz. Durs samo na eni nepremičnini na prvem mestu in vrednost tiste parcele, kjer je njihova hipoteka na prvem mestu, znaša 3000 evrov, to vam vse pove. Povsod drugje so hipoteke na drugem ali tretjem mestu, kar pomeni, da ne glede na to, da so zavarovane terjatve države, bo država od Vegrada dobila izjemno malo," je pojasnila. Po njenih besedah je ta seznam ogledalo za marsikoga, saj kaže na to, kako sta država in Durs dopuščala, da so podjetja do države vzpostavila take dolgove.
Podjetje HTC Dva pa je znano po tem, da je služilo kot vzvod za financiranje menedžerskega prevzema Merkurja. HTC Dva je leta 2008 ustanovil Hypo Leasing. Sredi decembra 2009 je lastnik postal Merkur, ki je družbo nekaj dni zatem prodal Merfinu za 11,5 milijona evrov, Merfin pa je pol ure zatem družbo prodal naprej kupcu Factor za 20 milijonov evrov. HTC Dva, ki je družba za upravljanje nepremičnin, ni imel nikdar zaposlenih in ob uvedbi stečaja tudi ni bil lastnik nobenega premoženja razen delnic Gorenjske banke in Kopitarne Sevnica.
Stečajni upravitelj podjetja HTC 2 Branko Đorđevič meni, da bi Durs moral pri objavi seznama ločiti podjetja v stečaju in delujoča podjetja. "Durs je prijavil okoli 15 milijonov terjatev v stečajno maso HTC Dva in mi smo to terjatev priznali. Iz naslova te terjatve smo vložili tožbo proti Hypo Leasingu na okrožno sodišče v Ljubljani na teh 15 milijonov. Ta pa je vložil tožbo zoper nas, ker smo mu prerekali njegovo terjatev v višini okoli 32 milijonov iz naslova neveljavnih pogodb. Oni so mislili to terjatev pobotat, mi pa tega ne dovolimo, ker menimo, da HTC Dva ni ničesar dolžan Hypo Leasingu. Na prvi stopnji je sodišče ugodilo Hypo Leasingu, mi smo se pritožili in zdaj je pritožba že eno leto na višjem sodišču. Mislim, da jo moramo dobiti in če jo dobimo, nam bo moral Hypo Leasing plačati 15 milijonov. To je navadna terjatev in se bo razdelila med upnike HTC Dva," je pojasnil.
Od enega milijona do 10 milijonov je dolžnih 79 podjetij
Od enega milijona do 10 milijonov evrov je državi dolžnih 79 podjetij, med njimi so Casino Ljubljana, Casino Portorož, CM Celje, CPM, Delo revije Mateja Raščana, G7, Gradis Celje, Kik Kamnik, IUV, Maxicom Leasing, Merfin Bineta Kordeža, Planika Kranj, ajdovsko Primorje, Rimske terme, SCT, Viator & Vektor, Steklarska Nova ... Vsi našteti, razen Casinoja Portorož, so v stečaju.
Od 500.000 evrov do milijona evrov je državi dolžnih 118 podjetij, med njimi Mebles, Orion in celjski Nivo.
Od 300.000 do 500.000 evrov dolguje 158 podjetij, med njimi Prevent, Mura, Kraški Zidar, Nova Revija, Pekarna Blatnik, Gradis, Liko Vrhnika in Info TV Vladimirja Voduška.
Od 100.000 do 300.000 evrov dolguje 571 podjetij. Med njimi sta podjetje Escape, katerega lastnik je Roman Horvat, partner nekdanje desne roke Boruta Pahorja Simone Dimic, in podjetje Zavod 69. Tu so še Hokejski klub Jesenice, Meblo, Metalka, NK Olimpija, NK Primorje, Prevent Global, Semenarna Ljubljana, Športno društvo Planica.
Med dolžniki tudi ministrstvo za obrambo
Od 50.000 do 100.000 evrov dolguje 575 podjetij, med njimi je tudi ministrstvo za obrambo.
Kot so sporočili v odzivu, se vse od osamosvojitve Slovenije srečujejo s problemom plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za objekte, ki so namenjeni za potrebe obrambe in zaščite oz. kot določa Zakon o stavbnih zemljiščih iz leta 1984, za potrebe "ljudske obrambe". "Naše stališče je, da skladno z 59. členom Zakona o stavbnih zemljiščih nismo zavezani za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za nepremičnine, ki so namenjene za potrebe obrambe in zaščite," so zapisali. Durs so glede problematike plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča obvestili 26. junija lani.
Odločbe za plačilo nadomestila za stavbno zemljišče se po njihovih besedah nanašajo na prostore, ki so delno tudi pisarniški prostori, vendar se uporabljajo in so namenjeni za potrebe obrambe in zaščite, saj celotni upravni del Morsa opravlja naloge za potrebe obrambe in zaščite, za katere pa so oproščeni plačila prispevka za stavbna zemljišča. Na odločbe se redno pritožujejo, pritožbe pa se rešujejo zelo počasi, so še dodali.
Jankovićeva Electa in Gospodarstvo Rast mariborske nadškofije
Od 30.000 do 50.000 evrov je dolžnih 518 podjetij. Največ podjetij – kar 1465 – državi dolguje od 10.000 do 30.000 evrov. Med njimi je tudi podjetje Electa Damijana Jankovića.
Od 5000 do 10.000 evrov pa je državi dolžnih 955 pravnih oseb, med njimi je tudi Gospodarstvo Rast mariborske nadškofije.
Bo po objavi t. i. črnega seznama manjkajoča milijarda evrov prispela v našo blagajno? Drugi seznam dolžnikov bo objavljen do 10. maja, takrat pa bo tudi razvidno, ali se število dolžnikov in znesek dolga manjšata.
Preberite še:
KOMENTARJI (171)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.