Po mnenju poslanske skupine SNS gre v primeru pomoči Grčiji za nedopustne ukrepe Evropske unije. Grčija je od leta 1981, ko je vstopila v EU, izkoristila vse ugodnosti in je počrpala neskončna sredstva, sedaj pa naj bi od EU zahtevala pomoč.
"To nas spominja na nekdanjo Jugoslavijo, ko smo Slovenci bili plačniki v Beograd, v času Avstro-Ogrske smo bili plačniki na Dunaj in zdaj smo plačniki v Bruselj. Na drugi strani pa nimamo od EU nobenih koristi," trdijo v SNS.
Menijo, da je v zadnjih letih Grčija lagala o realnih podatkih o javnofinančnem primanjkljaju in javnem dolgu države.
Reševanje najbogatejših Grkov?
V SNS ocenjujejo, da posojilo Grčiji ne bo pomagalo, kajti gre za reševanje najbogatejših Grkov, ki so svoja sredstva vložili v grške državne obveznice, ki jim bo zaradi finančne injekcije držav EU porasla vrednost in praktično ne bodo izgubili niti centa. Verjetno pa se bodo ob tem omastili tudi določeni politiki iz EU .
Opozarjajo, da se v Sloveniji soočamo s proračunskim primanjkljajem in povečanjem javnega dolga. Stanje v zdravstveni in pokojninski blagajni narekuje nujno reformo obeh sistemov. Menijo še, da nam Grčija tega denarja ne bo nikoli vrnila, vlado pa sprašujejo, zakaj Slovenija ne nasprotuje pomoči Grčije.
Trdijo še, da Grčija ni sprejela nobenih ukrepov za zajezitev javnih izdatkov, plača javnih uslužbencev znaša 1200 evrov, pri nas pa vse od krize vsi ukrepi gredo na račun nižanja pokojnin upokojencem in nižanja ravni socialnih pravic.
"Če se bo Republika Slovenija dodatno zadolžila, da bo lahko dala posojilo Grčiji, Vlado Republike Slovenije sprašujemo, kdo bo plačal obveznosti namesto Grčije, ki tega ne bo sposobna oziroma ne bo hotela? Ali bo še ena izmed obveznosti, ki bo končala na plečih slovenskih davkoplačevalcev?" še dodajajo.
SNS tudi zanima, zakaj se Slovenija ni zoperstavila EU, kot je to storil slovaški premier, in zakaj slovenska vlada pristaja na vsak diktat EU. Prepričani so tudi, da EU ne bi pomagala na tak način Sloveniji, če bi bila ta v enakem položaju kot Grčija.
SLS: Gromozanska vsota
"Takšno posojilo bo še dodatno obremenilo že tako slabo stanje slovenskih javnih financ, povečalo javni dolg in še dodatno poslabšalo konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Hkrati je treba poudariti, da gre za izredno tvegano posojilo, za katerega je zelo vprašljivo, ali bo sploh kdaj v celoti vrnjeno," je danes dejal predsednik SLS Radovan Žerjav.
"Grki so povsem sami krivi, da so zaradi neodgovornega ravnanja in razsipnosti javnega sektorja prišli v trenutni položaj, zato je nujno, da v Grčiji pokažejo najvišjo mero resnosti in pripravljenosti za ukrepanje. To pomeni, da se ljudje umaknejo z ulic in prenehajo z vandalizmom ter da celotna država takoj začne z radikalnim varčevanjem," je še dejal Žerjav.
Opozarja še, da mora slovenski delavec v času krize reševati grškega delavca, ki je do sedaj prejemal mnoge bonuse, kot so dodatki in trinajsta plača. Ker Slovenija nima denarja, nasprotujejo dodatnemu zadolževanju. Javni dolg smo samo v tem mandatu več kot podvojili brez pravega načrta saniranja teh posojil v prihodnosti, še dodaja.
Janša: Treba je spremeniti pogodobo o evroobmočju
Predsednik SDS Janez Janša meni, da je ukrep za pomoč Grčiji krivičen in neučinkovit. Po njegovem mnenju je edina rešitev sprememba pogodbe, na podlagi katere je nastalo območje evra. Ta bi morala omogočati avtomatsko izločitev članice, ki zavestno goljufa ali ne izpolnjuje pogojev za vstop v evroobmočje. Dodal je, da je prav to razlog, da je Grčija v krizi. Pri tem še opozarja, da so bili deleži o solidarnostni pomoči določeni na podlagi nekih kvantitativnih, avtomatičnih kriterijev, brez ugotavljanja, koliko je posamezna članica neposredno udeležena v dolžniško-upniška razmerja do Grčije.
Janša poudarja, da evropsko politiko pri pomoči Grčiji vodi tudi povsem pragmatičen interes – interes finančnega kapitala tistih članic območja evra, v katerih so banke odobravale kredite grškemu komercialnemu in finančnemu sektorju. "Gre za interes upnikov, da se zagotovi sposobnost dolžnika, da vrača denar," navaja Janša in dodaja, da slovenske banke niso med temi upniki, zato bi morala slovenska vlada zagovarjati drugačen način delitve bremena pomoči Grčiji. Hkrati po njegovem mnenju ni nobenih zagotovil, da bo posojilo vrnjeno. To pa dodatno utemeljuje s slabo javnofinančno sliko Grčije, ki tudi na dolgi rok ne daje upanja, da bo Grčija sposobna odplačati svoj dolg.
Janša je prepričan, da bi morali spremeniti pogodbo o evroobmočju, v katero bi vnesel določilo, na podlagi katerega bi se članici, ki bi zavestno goljufala ali za določen čas ne bi mogla izpolnjevati pogojev za vstop v evro, avtomatsko izločila iz območja evra, in sicer za toliko časa, dokler država ne bi znova izpolnila pogojev. Zaključil je, da bi bila najbolj smiselna pomoč le v okviru IMF, katerega članica je tudi Slovenija in bi imela tudi iz tega naslova določene obveznosti.
Zares poziva k previdnosti pri odobritvi pomoči
Vodja poslanske skupine Zares Cveta Zalokar Oražem je zapisala, da se v stranki zavedajo, da so se morale države članice evro skupine odzvati na aktualno dolžniško krizo v Grčiji, saj ta povzroča kritično stanje v evropski monetarni uniji. Ob tem je izpostavila, da Slovenci, sodeč po raziskavah, bolj zaupamo evru kot Evropski uniji in skupni evropski valuti, celo bolj kot vojski, policiji oziroma predsedniku republike. Dodala je, da v stranki menijo, da je treba o pomoči, ki bo za Slovenijo velik zalogaj, temeljito razmisliti.
Pri tem je dodala, da bi se morali najverjetneje za pomoč Grčiji spet zadolžiti, kar je poudaril tudi finančni minister. To bi bilo po njenem mnenju stranke bolje kot pa prerazporeditev sredstev v državnem proračunu, saj ima v tem trenutku Slovenija na mednarodnih finančnih trgih boljše ocene kot Grčija, kar pomeni, da se bomo zadolžili po nižji obrestni meri, kot bo znašalo posojilo Grčiji. "Ne glede na omenjeno pa to pomeni, da se bo povečal naš javnofinančni dolg, kar posledično na daljši rok vpliva na naše bonitetne ocene," dodaja Zalokar Oražmova.
Poudarila je še, da za zdaj še niso znani natančni pogoji, pod katerimi naj bi Grčija dobila posojilo. "Glede na podatke o stanju javnih financ v Grčiji in političnih razmerah v državi obstaja možnost, da Grčiji pogojev ne bo uspelo izpolniti in da lahko celo pričakujemo možnost reprograma posojila, ki ji ga bomo dali," opozarjajo v Zaresu.
"Zato bi bilo smiselno, da Slovenija pri tem ne hiti in to ne le zaradi dejstva, da bomo imeli težave z zagotavljanjem ustreznih virov, temveč tudi zaradi dejstva, da nismo prepričani, da je dogovor zgolj finančnih ministrov držav članic evroobmočja zadostna varovalka za reševanje težav Grčije oziroma izpolnitev njenih obvez," so zapisali.
Prepričani so, da je Grčija v dolžniško krizo zašla tudi zaradi neodgovornega ravnanja, zato si solidarnost predstavljajo predvsem kot "vzajemno odgovorno solidarnost" tako glede izpolnjevanja obvez Grčije kot tudi ureditve finančnih trgov in vzpostavitve mehanizmov za ravnanja v krizi na ravni EU kot celote.
'400 milijonov ne bo dovolj za vse, ki so v krizi'
Odzval se je tudi premier Borut Pahor, ki je dejal, da verjetno 400 milijonov evrov posojila, ki naj bi ga v treh letih Slovenija namenila Grčiji, ne bo dovolj, da bi rešili vse države, ki jih je prizadela kriza. "Slovenija se je zaradi sprememb, ki jih je uvedla, izognila grškemu scenariju; ta ji ne preti in Slovenija je v skupini držav, ki odloča o pomoči državam, ki prihajajo za Grčijo," je povedal.
Dodal je, da tudi Evropska komisija Sloveniji napoveduje enoodstotno gospodarsko rast, hkrati pa se ne ubada s problemom visoke brezposelnosti, ki bi zahtevala hujši poseg na trg dela. "Edini problem, ki ga imamo, je povečan primanjkljaj," pravi premier, ki je po lastnih besedah finančnemu ministru naročil, naj do božiča poskrbi, da se bo primanjkljaj znižal za 0,5 odstotka. "Stori to kot veš in znaš. To moramo doseči, potem smo v skupini držav, ki lahko popolnoma skoraj brez strahu gleda v prihodnost in solidarno pomaga tistim, ki bodo v velikih, velikih, velikih škripcih," še meni premier.
'Slovenija bi ob predsedovanju to morala vedeti'
Slovenija je v območje evra vstopila s polno zavestjo o odgovornosti, medtem pravi predsednik republike Danilo Türk. Vseskozi je tudi odgovorna v razmerjih do svojih obveznosti in prav je, da tako ostane tudi naprej, tudi v primeru finančne pomoči Grčiji, je še dodal.
Predsednik se ob tem zavzema za odgovorno razpravo v državnem zboru, za razpravo, ki bo upoštevala vse slovensko znanje in razumevanje grškega problema. "Spomniti se moramo, da je kot predsedujoča država Slovenija imela vpogled in je morala vedeti, kam stvari peljejo, in da je zdaj čas, da razmislimo, kaj so najbolj odgovorni koraki za naprej," je ob robu izjave po srečanju s predsednikom fiskalnega sveta Marjanom Senjurjem dejal Türk.
Po njegovi oceni ni realno in naivno bi bilo verjeti, da se o grških financah in o nekredibilnosti njihovih podatkov ni nič vedelo leta 2008, ko je Slovenija predsedovala EU. Slovenija bi se morala po njegovem mnenju aktivno vključiti v razprave o prihodnosti evrskega sistema, kako ga razvijati naprej in kako doseči, da tovrstne krize ne bodo ostale značilnost.
Zelo dobro pa je po predsednikovem mnenju, da se je v shemo reševanja grške finančne krize vključil mednarodni denarni sklad (IMF). "Mislim, da bi med političnimi in ekonomskimi elementi slovenskega pristopa moralo biti tudi zavzemanje za krepitev vloge IMF v tovrstnih primerih, tudi ko gre za članice EU in evrskega območja," je izpostavil.
Dodal je, da se je pokazalo, da evrski sistem nima zadostnih mehanizmov za reševanje tovrstnih problemov. IMF ima namreč po oceni predsednika Türka potrebno znanje, infrastrukturo in tudi finančna sredstva.
'Slovenija veliko izbire nima'
Tudi po Senjurjevi oceni bi moral imeti IMF v naslednjih primerih večjo vlogo. Slovenija po Senjurjevem mnenju "ta hip veliko izbire nima" in mora v shemi pomoči Grčiji sodelovati. "Menim pa, da je ta shema, ko vsak sodeluje ne glede na to, v kakšnem gospodarskem položaju je, za nas nevarna, ker se bomo zadolžili, da bi dali kredit nekomu drugemu," je izpostavil. Dodal je, da je to zelo nevarno z vidika javnih financ in njenih vzdržnosti.
Senjur sicer upa, da bo Slovenija s svojim delovanjem v EU skušala preprečiti, da bi prišlo do naslednjega primera, ko bi morali sodelovati pri pomoči drugi državi in to na škodo svojih lastnih financ. "Mi moramo skrbeti tudi za stabilnost in vzdržnost lastnih financ in v tem okviru pomagati drugim državam," je poudaril. Ocenil je, da območje z evrom v primeru Grčije ni ogroženo.
Po njegovi oceni bo verjetno v primeru 80 milijard evrov vrednega posojila Grčiji prišlo do prestrukturiranja grških dolgov in da bo pri tem sodelovala tudi Slovenija. To naj bi se po njegovem mnenju zgodilo čez tri leta.
Grčija mora najprej močno skrčiti svojo javno porabo, da bo sanirala javne finance, hkrati pa naj bi prihranila toliko, da bo posojilo vrnila. V treh letih ji bo po Senjurjevi oceni uspelo sanirati finance, vračanja kreditov v tem času pa ni realno pričakovati.
KOMENTARJI (159)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.