V tekmi za najboljši kader je pogosto vrtec tisti, ki odloča. A tega se v Sloveniji zavedo le redka podjetja

V letošnjem šolskem letu je v javne in zasebne vrtce vpisanih 83.515 otrok, kar je dobre 4 odstotke slovenske populacije. Starši imajo na voljo 108 samostojnih javnih vrtcev, 193 javnih vrtcev, ki delujejo v okviru osnovnih šol ter 74 zasebnih vrtcev. Število zasebnih vrtcev zadnja leta strmo narašča, deloma zaradi tega, ker v javnih vrtcih ni več prostora, deloma pa tudi zato, ker mnogi starši za otroka želijo drugačno varstvo, ki (praviloma za višjo ceno) otrokom ponuja še več dodatnih dejavnosti, ali pa se za zasebno varstvo odločajo, ker imajo deljene in podaljšane delavnike, kar pomeni, da otroka v javni vrtec ne morejo vpisati.

Na čakalnem seznamu za vstop v vrtec je trenutno 2079 otrok, od tega skoraj dve tretjini otrok 1. starostne skupine. Starši teh otrok imajo na izbiro katerega od zasebnih vrtcev, ali pa lahko najamejo varuško na domu, mnogi pa varstvo poiščejo pri svojih starših.

Kaj pa, če bi vam nekdo skupaj s službo ponudil še varstvo za otroka? Prelepo, da bi bilo res? Niti ne. To se dogaja. Tudi v Sloveniji. Sicer tako imenovanih vrtcev v okviru podjetja nimamo ravno veliko, se pa podjetja, ki zaposlujejo mlajši kader, zavedo, da bodo dobre delavce prej pridobili z ugodnostjo varstva za otroke, kot pa kakšno drugo boniteto.

Imamo dva vrtca, ki delujeta pod okriljem podjetja

Najstarejši vrtec, ki deluje pod okriljem podjetja, je Lekov vrtec. Farmacevtsko podjetje je vrtec ustanovilo davnega leta 1975, saj je vodstvo družbe kmalu ugotovilo, da imajo zaposleni težave pri iskanju varstva. Vrtec še vedno deluje, je pa to javni vrtec, ki ga financirata država in občina, medtem ko Lek skrbi za investicije. Starši plačajo oskrbnino za otroka, ki je odvisna od cene programa in njihovih dohodkov. Leta 2008 so odprli prostore novega vrtca, izgradnjo katerih je v celoti investiral Lek. Drugo podjetje, ki ima svoj vrtec za otroke zaposlenih, je podjetje Halcom. Odprli so ga leta 2009, vrtec pa se je med zaposlenimi odlično 'prijel'. Tako kot Lekov vrtec, tudi njihov vrtec ni na sedežu podjetja, pač pa v bližini. Za razliko od Lekovega, pa je to zasebni vrtec, ki deluje po metodi Montessori, a ima koncesijo. Tudi tu je cena programa, ki jo plačajo starši, odvisna od plačilnega razreda, v katerega so razporejeni. Še ne dolgo nazaj smo v Sloveniji imeli tudi vrtec, ki je bil na samem sedežu podjetja (tako imenovani onsite vrtec). Tudi ta vrtec, ki so ga odprli leta 2008, je deloval po metodi Montessori, ustanovitelj pa je bil podjetje Gen-I. Vrtca Gen-I več nima, saj so postopki za pridobivanje subvencij prezahtevni in dolgotrajni, so pojasnili v vodstvu podjetja, kljub temu pa za 10 otrok zaposlenih organizirajo varstvo.

Drugih vrtcev, ki bi delovali v okviru podjetij, v Sloveniji nimamo. Da ni interesa zanje, bi težko rekli, veliko verjetneje se razlog za to skromno številko skriva v stroških, ki jih za podjetje predstavlja investicija v vrtec. V Sloveniji vložek podjetja za ustanovitev vrtca ni davčna olajšava, medtem ko v tujini večinoma je. Po drugi strani pa imamo pri nas precej dobro vzpostavljeno mrežo javnih vrtcev, prav tako pa tudi vedno več zasebnih vrtcev. Zato se podjetja, namesto, da bi se odločila za odpiranje lastnega vrtca, raje povežejo z vrtcem v bližini – javnim ali zasebnim in se dogovorijo za različne oblike sodelovanja. Takšno odločitev je sprejelo tudi podjetje RC IKT Tehnološki park Kranj, katerega večinski lastnik je Iskratel. Povezali so se z zasebnim vrtcem s koncesijo v bližini, odšli na sedež občine in se dogovorili, da dobijo zaposleni v več kot 40 podjetjih, ki so člani RC IKT Tehnološkega parka Kranj in se potegujejo za mesto v vrtcu, nekaj dodatnih točk. Zavedo se namreč, da je urejeno varstvo otrok tista prednost, s katero bi lahko v svoje vrste privabili (naj)boljši kader. Kot pravijo, se mnogi med različnimi bonitetami raje odločajo za vrtec, kot pa za kakšno drugo ugodnost.

V Sloveniji razcveta vrtcev, ki bi nastali v okviru podjetij, ne pričakujemo. Očitno imamo dovolj dobro mrežo javnih vrtcev in zasebnih ponudnikov varstva, ali pa nam ideja (še) ni preveč blizu. Morda pa nam je katera druga ugodnost, ki bi jo nudil delodajalec, ljubša od zanesljivega varstva v podjetju. Preverili smo v naši največji farmacevtski družbi Krki in v podjetju Si.mobil, ali so razmišljali o uvedbi vrtca v podjetju.

V Si.mobilu se zaposleni niso odločili za vrtec

Direktorica HR sektorja v Si.mobilu, Larisa Grozilo, je pojasnila, da so ustanovili interno projektno skupino in pripravili različne predloge ukrepov, med njimi tudi možnost lastnega vrtca, a je anketa med zaposlenimi starši pokazala, da večina ni zainteresirana, da bi svoje otroke vključevala v Si.mobilov vrtec, "saj so želeli ločnico med poslovnim in zasebnim okoljem za svoje otroke." V podjetju so jim zato raje ponudili varstvo šoloobveznih otrok v času počitnic. To pa pomeni, da vsako leto za počitniško varstvo prvi in zadnji teden poletnih počitnic ter v času zimskih počitnic organizirajo aktivne počitnice in interaktivne delavnice. Tako so lani poskrbeli za počitniško varstvo kar 104 otrok.

Podobno počitniško varstvo za otroke zaposlenih organizirajo tudi v Halonu, kjer se zavedo, da imajo starši nemalokrat težave tudi z organiziranjem varstva med šolskimi počitnicami. S tem jim odvzamejo del skrbi in stroškov, ki so za organizirano varstvo in dejavnosti med počitnicami zelo visoki. Pa še babic in dedkov ni potrebno obremenjevati.

Slovenci načeloma naklonjeni ideji vrtca v podjetju

Če bi vpisali otroka v vrtec v vašem podjetju, bi s tem pridobili logistične in finančne prednosti, prav tako bi z otrokom preživeli še tisti čas, ki ga drugače preživite na poti v službo in domov. Tanja Klemenšek Rakun je v svoji magistrski nalogi analizirala dejavnike, ki vplivajo na ustanavljanje in uspešnost vrtcev v podjetju, in opravila raziskavo, ki je pokazala, da bi kar 86 odstotkov staršev vključilo svojega otroka v vrtec, ki bi ga ustanovilo podjetje, v katerem so zaposleni. Jo je pa presenetil rezultat ankete, ki je pokazal, da bi kar dve tretjini teh ljudi vpisalo otroka v vrtec v službi, tudi če bi morali za oskrbnino plačati več kot v javnem vrtcu oziroma kot plačujejo trenutno.

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Poglejmo, katere so vse prednosti, ki jih ponuja vrtec v podjetju:

Za starše

- otroke je mogoče pripeljati in odpeljati z najmanjšo izgubo časa
- če otrok nenadoma zboli in ga je treba odpeljati k zdravniku ali domov, so straši lahko hitro pri njemu
- straši otrok v vrtcu se med seboj poznajo in lažje sodelujejo, to pa prinaša tudi večjo sproščenost in povezanost na delovnem mestu
- če je vrtec v stavbi podjetja, se lahko starši in otroci pogosteje srečujejo (Nor. med malico ali kosilom
- podjetjem je v interesu, da je varstvo čim bolj kakovostno, to pa pomeni, da so starši praviloma bolj zadovoljni s programom

Za podjetja

- zaradi ravnovesja med zasebnim in poklicnim življenjem je delavec manj obremenjen in zato praviloma produktivnejši (zmanjšanje odsotnosti, večanje prometa podjetja)
- ponekod je investicija v vrtec davčna olajšava za podjetje
- vrtec je prednost, s katero lahko podjetje privabi boljše kadre
- prav tako bodo tisti, ki imajo otroka v vrtcu ali se še odločajo za naraščaj, tudi zaradi zagotovljenega varstva ostali dlje v podjetju (lojalnost)
- podjetje lahko zaradi zagotovljenega varstva prilagaja delovni čas delavca (podaljšuje, skrajšuje, uvaja izmene)

--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Vživite se v vlogo 'povprečnega' starša

Vrtec v podjetju je lahko rešitev takrat, ko podjetje uvaja popoldansko ali nočno izmeno. Javni in zasebni vrtci večinoma organizirajo varstvo med 6. in 17. uro. Kaj pa, ko v službo odhajate šele ob 14. uri? Kam takrat z otrokom? Le redki so vrtci, ki imajo organizirano tudi popoldansko varstvo, kaj šele nočno.

Še pogosteje kot uvedba popoldanske in nočne izmene pa se dogaja, da delodajalec od delojemalca zahteva podaljševanje delovnega časa.

Zamislite si naslednjo situacijo: otroka ste ob 7.20 oddali v vrtcu v bližini vašega doma, potem pa ste v jutranji konici noreli do službe, da ja ne bi zamudili, ker ni možnosti, da podaljšujete, saj morate otroka v vrtcu dvigniti najkasneje do 16.30, ko vrtec zapre vrata. Ura je 16.00, vi pa še niste konec z delom, saj je šef 15 minut pred koncem prinesel še dva primera za preveriti. Bolj kot mu pojasnjujete, da se vam mudi po otroka v vrtec, manj vas sliši, saj je že v avtu in hiti na uro tenisa, da ja ne bo zamudil. Z nadpovprečno hitrostjo opravite dodatno delo, se ob 16.20 usedete v avto in norite v vrtec po otroka. Medtem ko po tihem upate, da teleportiranje kmalu ne bo več znanstvena fantastika, vas je strah, ker boste v vrtcu okregani, ker ste spet zamudili. Še najbolj pa vas je strah pogleda vašega malčka, ki zadnji v vrtcu čaka na vaš zadihan prihod. Seveda smo pretiravali s to situacijo, pa vendar se bo našel kod od vas, ki se bo v njej prepoznal.

Mnogi starši so prisiljeni podaljševati službo, hkrati pa delovni časi vrtcev dajejo občutek, kot da so ostali nekje v preteklosti, ko so tovarne izmene začenjale ob 6. uri zjutraj, iz tovarn pa so se delavci vsuli ob dveh popoldan. Takšnih delovnikov praktično ni več, saj bi firme najraje videle, da smo v službi kar cel dan, če ne pa vsaj med 9. in 17. uro. Podjetje z vrtcem ima pri tem veliko bolj proste roke, saj lahko delovni čas vrtca prilagaja svojim potrebam. To pa za nekatere pomeni tudi past in se vrtca v podjetju branijo z vsemi štirimi, saj se bojijo, da bi jim vodstvo kar naprej podaljševalo delovni čas.

Ponovimo torej, kateri so razlogi za in kateri proti ustanovitvi vrtca, s katerimi so se soočila tudi tista redka slovenska podjetja, ki so se odločila za vrtec:

Počasi se prilagajajo tudi javni vrtci

Klemenšek Rakunova ugotavlja, da se tudi javni vrtci glede delovnega časa prilagajajo potrebam staršev in delodajalcev. Če se v neki lokalni skupnosti pojavi podjetje, ki uvaja novo izmeno, se lahko z vodstvom vrtca dogovori, seveda, če je otrok dovolj, da se npr. ustanovi dvoizmenski vrtec. Lahko se tudi dogovorijo - glede na potrebe staršev - da je enota vrtca odprta dlje časa.

Na Inštitutu Ekvilib, kjer sodelujejo pri podeljevanju certifikata Družini prijazno podjetje, pozdravljajo odločitev podjetja, da ustanovi vrtec, a hkrati opozarjajo, da je potrebno na usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja gledati celostno. "Vrtec v podjetju ne bo zadosten ukrep, če se od staršev še vedno pričakuje, da so v službi po deset ali več ur dnevno. Potrebno je delati spremembe v smeri spreminjanja organizacijske kulture, ki zaposlenim kar najbolj olajša, ne pa otežuje usklajevanje družine in poklica." Na to opozarja tudi Klemenšek Rakunova, ko pravi, da današnje službe od delavca terjajo veliko več časa ter fizične in psihične energije. Zraven je še skrb, ali je otrok v kvalitetnem varstvu, vse to pa pogosto povzroča stres in konflikte v družini.

Prav tako dodaja, da časovna stiska starša, ki mora pred službo svojega otroka peljati v varstvo in popoldne tudi pravočasno priti ponj, tako za starše kot delodajalca pomeni izgubo produktivnosti, delodajalci pa hkrati ugotavljajo, da je zaradi težav z zanesljivim varstvom otrok zaposleni letno odsoten od pet do devet dni. Kot pravi Klemenšek Rakunova se podjetje za vrtec ne bo odločilo, če ne bo dovolj zanimanja zanj oziroma dovolj potencialnih varovancev, prav tako je ključno, da delavci izrazijo željo po ureditvi varstva.

Morda pa je vodstvo v vašem podjetju že toliko napredno, da bo videlo vse prednosti, ki jih takšen vrtec prinaša podjetju, da bo zaposlenim enkrat celo prisluhnilo.