Tja, kjer (se) Slovenci ljubijo

Sofia dvigne drobno ročico in na vrhu pomičnih stopnic, ki so vodile v airbus A320, skupaj z mamo in očetom na Brniku pomaha našemu fotografu. To je njena prva pot z letalom. In čeprav je njena starša rahlo skrbelo, kako bo šlo, je malčica dobri dve uri dolg polet do tople Grčije odlično prenesla. Medtem ko se v zraku zamoti z vlečenjem živalic, ki v obliki igračk krasijo mamine prste, starša povesta, da je malčica sicer zelo živahna, zato nista vedela, kaj lahko pričakujeta med njeno prvo letalsko izkušnjo.

Kreta, na katero se odpravljajo, pa je za mlado družinico zelo posebna. Klemen in Neja sta tam že bila na dopustu. In devet mesecev pozneje se je rodila Sofia. "Zdaj jo peljeva nazaj na kraj njenega nastanka," pravi Klemen, medtem ko ga Neja z udarcem v ramo rdečih lic skuša utišati. "Povem pač tako, kot je," vztraja on, nato pa se mlada starša zaljubljeno spogledata.

V Grčiji bosta svojo ljubezen proslavila tudi Robert in Ksenija, ki letita na Santorini. Ksenija je pred leti tam že bila na maturantskem izletu, tokrat pa odhaja na drugačno potovanje. Poročno. Tudi Robert je Grčijo sicer že obiskal, vendar le Atene, to pa bo zdaj prvi otok. "Slišal sem, da je hrana odlična, zdaj pa je super termin tudi zato, ker še ni prevroče in še ni take gneče," pravi.

Grčija, večna ljubezen

"Grčija je večna ljubezen slovenskih turistov," Matej Knaus, ki je v tem poslu kot direktor potovalne agencije Palma že 35 let, zatrdi, da gre za stalnico na potovalnih seznamih na sončni strani Alp. Tudi, ko je pandemija covida-19 grobo presekala turistične tokove po vsem svetu, so bili slovenski čarterji eni prvih, ki so pristali na grških destinacijah, in tam tudi ostali.  

"Grčija je tista, ki je najbližje slovenskemu duhu. Pristnost, domačnost, odprtost. Lahko izberemo zelo ugodne vrste nastanitev, najamemo avtomobil, se potepamo po otoku. Se ustavimo v taverni, kjer nam še vedno skuha mama in postreže sin, pojemo res tisto njihovo tipično, doma pridelano hrano. Se okopamo v kristalno čistem morju, vedno se najde kakšna stvar za odkrivanje zanimivih zgodovinskih ostankov, saj je grška kultura tista, ki nas vedno navdihuje," našteva sogovornik.

Čarterji so proti Grčiji sicer odleteli že za prvomajske praznike, vendar so bili potovalni, ne počitniški, saj so potniki obiskali denimo Atene in Solun. "1. maj je v duši Slovencev še vedno namenjen bolj potovanjem," za 24ur.com pojasnjuje prvi mož Palme.

Zdaj pa so na vrsto torej prišli tudi počitnikarji. Čeprav je še vedno šele maj, so prvi dopustniki s sončne strani Alp v svoje kovčke že spakirali kopalke in brisače ter odleteli poletnim počitnicam naproti. Kot je profil gostov opisal Knaus, gre v teh začetnih terminih predvsem za starejše, mlade z otroki, ki še niso v šolah, ter tiste, ki se želijo izogniti največji sezonski gneči.

Prvi čarter nove grške sezone, ki sta ga na pot poslali agenciji Palma in Relax, je poletel proti Heraklionu, kjer je pustil tiste potnike, si so si zaželeli počitnic na Kreti, nato pa nadaljeval še na bližnji Santorini, kjer so se izkrcali še ostali.

"Prednost grških otokov je prav to, da imajo tudi zelo majhni otoki svoja letališča, ki so jih uredili tako, da lahko tam pristajajo tudi velika letala," je Relaxov Jože Režonja primerjal denimo dalmatinske otoke Hvar, Brač ali Korčulo, ki so precej večji od marsikaterega grškega, pa vendar pot tja vseeno vodi le preko letališča na celini, nato pa je treba pot do cilja nadaljevati s trajektom.

Kot pravi Režonja, ki je v turizmu prav tako že skoraj 30 let, povpraševanje po Grčiji neverjetno raste. Pričakujejo, da bodo letos v Grčijo popeljali vsaj 30 odstotkov več potnikov.

Številke rastejo tudi na Letališču Jožeta Pučnika. Kot je pojasnila Babett Stapel, poslovodna direktorica družbe Fraport Slovenija, ki upravlja z brniškim letališčem, bodo letos ponudili 57 čarterskih destinacij, kar je ena izmed najvišjih številk. Razlika med redno linijo in čarterskim poletom je ta, da letalske vozovnice ne kupiš pri letalskem prevozniku, ampak pri potovalni agenciji rezerviraš celoten aranžma, torej z nastanitvijo vred. Staplova pravi, da letos pričakujejo 1,4 milijona letalskih potnikov, od tega jih bo najmanj 150.000 čarterskih.

Za odklop razmišljanja

Žiga Zorec pri Palmi skrbi za področje Mediterana. "Lahko rečemo, da je Grčija na lestvici priljubljenosti pri Slovencih takoj za Hrvaško. Mi organiziramo čarterske polete na kar 11 letališč na desetih grških otokih, z ostalimi mogočimi kombinacijami prevozov z ladjami pa skupno povezujemo kar 30 otokov. To dokazuje, kako veliko zanimanje vlada med slovenskimi turisti," je pojasnil.

Ker je Grčija v EU in je logistično precej lahko dostopna, se številni odločijo tudi za počitnice tam v lastni režiji, sogovornik pa pojasnjuje, kaj prepriča tiste, ki skrb za njihov dopust prepustijo raje agenciji. "Organizacija potovanja, vodenje na destinaciji, predstavniki, ki govorijo slovensko in poznajo destinacijo, tako z vidika potovanja kot tudi počitnic, da so gostom na voljo 24 ur na dan, da jih lahko usmerjajo pri ogledih znamenitosti, pri morebitnih nenadejanih izzivih, s katerimi se soočijo na destinaciji, pri raziskovanju, pri svetovanju glede restavracij," našteva. "Gostje se lahko počutijo brezskrbno od trenutka, ko gredo iz agencije, kjer opravijo rezervacijo. Sprotno obveščanje do odhoda, o odhodu letala, sam letalski prevoz, predstavnik jih pričaka na destinaciji, jih pospremi do hotela, pomaga pri prijavi v hotel, jih obišče in jim je na voljo res skozi njihove celotne počitnice," pojasni.

Sam je bil v Grčiji že tolikokrat, da je nehal šteti. Preden je pristal v pisarni, je pred 20 leti tam začel vodenje, bil je tudi predstavnik na Zakintosu, še danes pa približno 15- do 20-krat letno obišče poslovne partnerje na otokih, da bi skupaj poiskali kar najboljše možnosti za goste.

Grška ležernost

Kdor koli je že kdaj obiskal Grčijo, je bil lahko priča tudi temu, kako je njihovo življenje precej počasnejše od našega, tudi njihova funkcionalnost tako včasih ni na najvišji ravni. Nič nenavadnega torej ni, če denimo pozabijo raztovoriti prtljago. Dolgo čakanje pa lahko rodi tudi lepe zgodbe, denimo nova prijateljstva. Robert in Ksenija se bosta tako na izlet z ladjico okoli Santorinija v prihodnjih dneh odpravila z Danilom in Suzano, ki sta ju spoznala prav med tem čakanjem na kovčke.

"Vsi, ki pridejo na počitnice, so odlično razpoloženi. Tudi Slovenci ste del Balkana, mi smo veseli ljudje. Nikoli nismo imeli težav s Slovenci. Če si pošten do njih, če dobro poskrbiš zanje, ni nobenih težav," se smeji Dimitris, ki je vodja lokalne partnerske agencije. V špici sezone, ko se na grške otoke nagnetejo množice turistov, včasih pride do zapletov pri logistiki, saj na destinacijah preprosto ni dovolj avtobusov, kombijev ali avtomobilov za vse potnike, ki so nameščeni na različnih straneh otokov. Šef Kamari Toursa pravi, da se oni tovrstnim težavam skušajo izogniti z dobrim načrtovanjem. "Ko pristane čarter, ne moreš ljudi pustiti čakati na letališču. Vedno damo vse od sebe, imamo 24 avtobusov, s katerimi poskrbimo za vse goste," pravi, medtem ko prišlekom vztrajno ponuja kozarec rdečega vina, po katerem Santorini slovi.

Taverne so v Grčiji središče (družabnega) življenja, tam se odvija tudi več poslovnih sestankov kot pa v pisarnah. Nasmejana lastnica Sia na mizo, ki se že tako ali tako šibi pod pregovornimi dobrotami grške kuhinje, prinaša še majhne vrčke.

"Seveda vedno vsi turisti vprašajo za znameniti ouzo. Na račun hiše jim ga običajno prinesemo po obroku, nekateri pa si ga zaželijo že kot aperitiv. Za prvo večerjo običajno sprašujejo po nečem tradicionalnem, kar izvira s Santorinija. Denimo paradižnikove kroglice, favož, nekaj iz belih jajčevcev, iz katerih mi pripravljamo tudi musako. Naslednji dan želijo nekaj sredozemskega, denimo pečene bučke, tretji dan pa meso, predvsem jagnječje zarebrnice," našteva.

Glede rib poudarja, da jih vedno naročajo le sproti. "Ulov je odvisen od vremena. Ljudje pa morajo vedeti, da Santorini nima svežih rakcev in hobotnice, razen pozimi. To gostom vedno iskreno povemo," zatrdi.

Sezono odprejo že križarke

V taverno je prišel še en Dimitris, vodja lokalne televizijske postaje. Povprašamo ga, kakšno pa je dejansko življenje na otoku, katerega sloves je segel na vse konce sveta, od Azije do Amerike. "Pozimi je zelo mirno, čeprav je precej vetrovno, nikoli ni zares hladno, saj smo tako daleč na jugu, je pa otok zelo prazen. Uradno ima 20.000 prebivalcev, zdaj pa to primerjajte s 150.000 ljudmi, kolikor se jih na otok nagnete v špici poletne sezone. Takrat je precej noro," pravi novinarski kolega, ki ocenjuje, da je Santorini trenutno na približno 60-odstotni zasedenosti.

Turistična sezona pri njih pa traja precej dlje, kot bi si morda kdo mislil. Ne začne se namreč s poletnimi temperaturami, ampak že veliko prej. "Začne se s križarjenji, prve ladje začnejo prihajati že v prvih dneh marca in vztrajajo vse do začetka decembra," opiše kar devet mesecev trajajočo sezono. V času velike noči začnejo prihajati še potniki z letali, ki jih bodo sem redno vozila vse do oktobra, pravi. Po njegovih besedah je najlepši čas za obisk otoka prav zdaj, že kmalu pa se začenja gneča. "11. junija je načrtovano, da se bo samo s križark tukaj izkrcalo 70.000 potnikov. Julij in avgust pa sta sploh nora meseca," našteva.

Nikolasova družina ima že dolgo tradicijo hotelirstva na Santoriniju. "Moj oče je bil eden prvih, ki je zgradil hotel tukaj v Kamariju," se ozre dobrih 40 let nazaj. Po očetovih stopinjah sta šla tudi oba z bratom. "Kamari je bil že od nekdaj priljubljena destinacija, vendar je bilo sprva hotelov le malo. Tudi Fira je bila znana, vendar so bili tam večinoma mali penzioni in vile. Oia pa nekoč še zdaleč ni bila tako priljubljena, kot je danes," omeni vasico, kamor se turisti zdaj trumoma odpravijo občudovat sončni zahod.

Kot pravi, je Santorini velik razcvet doživel leta 2014, v zadnjem desetletju pa gradijo številne hotele, predvsem dražjega cenovnega razreda. Vile, petzvezdične in butične hotele, z obveznimi bazeni. Zaradi svojega vulkanskega nastanka se Santorini namreč ne ponaša s tako idiličnimi belimi plažami kot ostali grški otoki, so mu pa svetovno slavo prislužili veličastni razgledi, sploh kaldera.

Je pa paleta gostov zelo različna, dodaja Nikolas. "Našli boste tudi cenejše nastanitve. Prihajajo pari, družine, skupine prijateljev. Nekateri želijo spati na vrhu klifa z razgledom, spet drugi na plaži. Vsi pa hočejo videti kaldero," spomni na mogočne klife ob ostankih vulkanskega kraterja. Se pa povprečni čas bivanja na otoku v zadnjih letih skrajšuje, izpostavlja. "Ker imamo največje letališče, je Santorini hkrati vstopna točka za Kiklade. Trenutno povprečje v Kamariju so tri noči, nekateri se nato prestavijo na drugo stran otoka, nekateri pa skočijo še na druge otoke," našteje obiske Mikonosa, Naksosa, Milosa, Parosa, Iosa v otočju Kikladi.

Služba je lahko tudi sanjska

Prav to, kaj si je vredno ogledati, seveda najbolj zanima tudi slovenske goste, pravi nasmejana Ana Jurkovič, ki kot predstavnica na destinaciji pripravlja informativne sestanke za prišleke. "Sprašujejo po izletih, da bi si v čim krajšem času lahko kar največ ogledali, hkrati pa dobijo vse uporabne informacije, ki bi jih morali sicer sami naštudirati preko spleta ali turističnih vodnikov," našteva.

V več kot desetletju dela v Grčiji so se seveda nabrale številne anekdote. Tako se spomni gostje iz Italije, ki je prvi dan počitnic na Kosu padla po stopnicah in si zlomila kolk, Ana pa je nato urejala vse potrebno, da ji je olajšala težko izkušnjo. "Šlo je za starejšo gospo, ki so jo sprva prepeljali v zasebno ambulanto, kjer pa so ugotovili, da je na dopust prišla brez zavarovanja. Nato so jo prestavili v javno bolnišnico, kjer pa oskrba v Grčiji včasih ni na najvišji ravni. Nazadnje smo uredili, da so na letalu odstranili sedeže, da je gospa lahko čim bolj udobno preležala pot do doma. Na Brnik jo je prišel iskat Rdeči križ, da so jo prepeljali v bolnišnico v Trstu," se spominja.

Santorini je že sedmi grški otok, na katerem skrbi za dobrobit svojih gostov. Poleg Kosa je je službovala še na Rodosu, Skiatosu, Zakintosu, Lefkasu in Karpatosu. In kakšna je ta služba? "Sanjska," se ji čez obraz v trenutku razleze širok nasmeh, ki ne dopušča dvomov v iskrenost izrečenih besed. "Ima pa seveda pluse in minuse tako kot vsaka služba," objektivno doda.

"Sama sem velik ljubitelj morja in poletja, zato mi to ustreza. Nikoli me ne zebe, glede na to, da sem zmrznjene sorte, prav tako je odlična grška hrana. Tudi študirala sem turizem, zato me delo z ljudmi veseli. Minus je le to, da je delo sezonsko, gre za največ pet mesecev. Slovenski trg je majhen, moje nemške in nizozemske kolegice iz lokalne pisarne na Santoriniju imajo predstavniško delo omogočeno vse leto. Ko zaključijo tukaj, gredo recimo na Kanarske otoke ali pa v Zanzibar, v Srednjo Ameriko," pojasni. Zato pa skušajo v teh toplih mesecih iz Grčije seveda potegniti karseda največ, skupaj z gosti pa si želijo, da bi sezona trajala čim dlje, saj je Grčija gostoljubna še dolgo po vrhuncu sezone.