Zgodbe tistega dne

"Nik je tistega usodnega dne svoj najljubši avtomobilček pustil doma. Njegovi mami je ostal kot večni spomin."

"Mia je v prometni nesreči z bratcem izgubila življenje pri devetih letih. Njena zgodba je ostala nedokončana, dnevnik pa za vedno zaklenjen."

"Janez je bil v prometni nesreči pri tridesetih huje poškodovan. Njegova motoristična obleka ga je rešila, da poškodbe niso bile še hujše. Čelade žal nima več."

"Vinko je svoje življenje izgubil v prometni nesreči pri 79. letih. Platno je ostalo nedokončano, njegovi čopiči od takrat samevajo. V avtomobilu je bil s svojo ženo Francko."

"Francka je življenje izgubila v prometni nesreči, zaradi pijanega voznika, ki je vozil v napačni smeri. Svojo družino je razveseljevala s petjem in igranjem na klavir. Tisti dan je klavir za vedno utihnil."

Vse zgodbe so resnične in opozarjajo, da prometne nesreče lahko v trenutku ustavijo ali za vedno spremenijo življenja. "Tisti dan" je lahko vožnja z avtomobilom, kolesom ali skirojem, ali trenutek, ko je trajno poškodovana žrtev prometne nesreče zadnjič hodila. 

Tretjo nedeljo v novembru že od leta 2007 obeležujemo svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč. Na Zavodu Varna pot ob tem izpostavljajo, da je bilo od leta 1991 do leta 2024 v Sloveniji 7885 smrtnih žrtev in 329.758 poškodovanih v prometnih nesrečah. Cilj Zavoda je, da bi z ozaveščanjem dosegli 50-odstotno zmanjšanje najhujših posledic do leta 2030 in nič smrtnih žrtev in hudo telesno poškodovanih v prometnih nesrečah do leta 2050. 

Zemljevid prikazuje razmerje med številom umrlih in hudo telesno poškodovanih glede na 10.000 prebivalcev. Zelene občine dosegajo cilje Vizije nič, rumene občine imajo srednjo vrednost do cilja, rdeče pa so nad srednjo vrednostjo od cilja.

"Najpogostejši vzrok za prometne nesreče je nepravilen premik z vozilom, za prometne nesreče s hujšimi posledicami pa neprilagojena hitrost in nepravilna stran oz. smer vožnje," so povedali na Policiji.