Mesec: Zakona o evidencah ne bomo ustavljali

Tik pred uveljavitvijo Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, ki v veljavo stopa v ponedeljek, so se oglasili delodajalci, ki sedaj pozivajo k zamrznitvi zakona. Zakon namreč prinaša dodatno birokratsko oviro in finančno breme za gospodarstvo, pravijo. Gospodarski minister Matjaž Han je za sejo vlade na podlagi pozivov delodajalcev napovedal tudi pogovor o noveli zakona. Strinja se, da je neživljenjska in jo velja zamrzniti. Na ministrstvu za delo dogajanja ne komentirajo, sindikati pa morebitni zamrznitvi novele ostro nasprotujejo.

Toda minister za delo Luka Mesec je na novinarski konferenci zavrnil možnost zamrznitve. "Zakona ne bomo ustavljali, bomo pa naredili naslednje: odprli bomo elektronski predal, na katerega bodo lahko vsi, ki bodo naleteli na težave, sporočili predloge. Po potrebi bomo zakon, če bo potrebno, čez tri mesece odprli in ga popravljali."

Inšpektorat bo ta čas na terenu v funkciji svetovalca. V teh treh mesecih bo Inšpektorat RS za delo na terenu deloval predvsem svetovalno, torej svetoval podjetjem, kako naj zakon uporabljajo.

 "V zadnjih dveh se je dvignilo v mediji precej prahu glede zakona. O tem bom na vladi tudi odprl temo. To je eden od zakon, ki je prestal vse faze – od ESS do vlade do parlamenta. Pred uveljavitvijo smo mu dali pol leta časa, da ne bi prišlo do komplikacij." Povedal je, da ima zakon dolgo zgodovino, ki so ga pripravljale tri vlade. Mesec je poudaril, da je neplačevanje delovnega časa prva, temeljna in najpogostejša kršitev, ki jo ugotavlja inšpektorat. Pri tem je kot primer navedel nekatera gradbena podjetja in trojno evidentiranje delavcev. 

"S socialnimi partnerji smo dosegli besedilo, ki je bilo sprejemljivo za vse tri strani. Zakon je bil do tega tedna neproblematičen," je dejal.

Minister je ob tem popisal tudi zgodovino nastajanja novele. Kot je dejal, je osnovni zakon v veljavi že od leta 2006, njegove spremembe pa so pripravljale tri vlade. Oblikovati jih je začela ministrica za delo v času vlade Marjana Šarca Ksenja Klampfer, v času vlade Janeza Janše je delo nadaljeval njen naslednik Janez Cigler Kralj, ki je osnutek s precej bolj rigoroznimi spremembami poslal v ESS, kjer se je zataknil, končno različico pa je s socialnimi partnerji uskladil sam jeseni 2022.

To je bil po Meščevih besedah čas odmevnih afer Marinblu in AvtoStop, podjetij, ki sta grobo kršili pravila evidenc in posledično delavcem nista plačevali delovnih ur, dogajanje pa je odneslo tudi tedanjega glavnega inšpektorja za delo. V tej luči so k spremembam zakona takrat pozivali tudi socialni partnerji, je dejal. Ko so ga uskladili, je glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Mitja Gorenšček dejal, da gre za velik korak naprej in da je besedilo sprejemljivo za vse tri strani, je spomnil.

Mesec je zatrdil, da je bila novela pripravljena, da zaščiti osnovno pravico delavca do plačila za opravljeno delo, ne pa, "da bi komurkoli omejevala svobodo". Kot je še izpostavil, je treba evidence voditi že od leta 2006, edina prava sprememba v noveli pa da je uvedba elektronskega načina vodenja evidenc za delodajalce kršitelje.

ZSSS: Gre za sprenevedanje delodajalcev

Kot so zapisali v Zvezi Svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), je bil zakon noveliran leta 2022, "šele sedaj, tik pred uveljavitvijo pa na naše začudenje vzbuja orkestrirano nasprotovanje delodajalcev". Spomnili so, da so na seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) septembra lani vsi trije socialni partnerji soglasno podprli spremembe Zakona o evidencah delovnega časa, v imenu svojih članov tudi reprezentativne delodajalske organizacije. "Prav tako so ob koncu pogajanj na novinarski konferenci po seji ESS jasno in nedvoumno izrazili prepričanje, da citiramo: 'Spremljanje delovnega časa zaposlenih za delodajalce ni nič novega, saj to že od nekdaj počnejo, da lahko obračunajo plače'. V ZSSS se zato upravičeno sprašujemo ali imajo predstavniki delodajalskih organizacij, članic ESS, izredno kratek spomin ali pa se zgolj sprenevedajo. Dopuščamo pa tudi možnost, da več ne poznajo pomena besede kompromis in soglasje."

 V ZSSS ostro nasprotujejo kakršnimkoli poskusom delodajalcev, ki bi pomenile zamrznitev določb zakona. Sindikati se tudi čudijo, da tovrstni predlogi "prihajajo s strani tistih, ki imajo v okviru programov svojih strank zaščito zaposlenih, njihovo dostojanstvo in spoštovanje človekovih pravic uvrščeno izredno visoko". Če bi se vlada odločila slediti pozivom, bi "vlada pričela z uvajanjem politike zamrzovanja na področju temeljnih človekovih pravic, vključno s pravico do počitkov in odmorov na področju delovnih razmerij".