Tiha prodaja zloglasne cementarne – nova skrb Trboveljčanov

Zasavčane je ta teden vznemirila novica, da se trboveljska cementarna Holcim, nekdanji Lafarge, prodaja. 

"Da je tik pred prodajo, podpisom pogodbe in da lokalna skupnost o tem nič ne ve, niti župani, in da se na precej netransparenten način poskuša izpeljati to prodajo," pravi član Eko kroga in sopredsednik stranke Vesna Uroš Macerl. 

Nekdanji Lafarge je namreč v Zasavju pred desetimi leti postal sinonim upora proti izkoriščanju delavcev, okolja in zdravja prebivalcev, po tem ko so okoljevarstveniki po več letih boja uspeli zaustaviti proizvodnjo cementa. "Izmerjene so bile ogromne količine težkih kovin, rakotvornih snovi, vsota rakotvornih snovi za več stokrat presežena. // Zasavčani smo bili tisti, ki smo kar nekaj let trpeli ta sežig odpadkov, ki je bil nezakonit, kar smo na koncu dokazali na sodišču," se spominja Macerl. 

Danes se iz dimnika že dolgo ne kadi, a zdi se, da so Zasavčani na začetku nove vojne. Trenutni lastnik Holcima Pavel Marđonović, ki je tudi predsednik Kolesarske zveze Slovenije, želi cementarno prodati Marjanu Šuštarju, litijskemu podjetniku iz podjetja Šuštar Trans, a se zaradi njegovih preteklih sporov v drugih slovenskih krajih Zasavčani, občina in podjetniki bojijo, da bo novi lastnik znova zagnal težko industrijo.

"Seveda je pa zanimivo tudi to, da ta prodaja poteka popolnoma tajno, nihče v resnici zelo dolgo ni vedel zanjo in nam je vsem čudno v resnici, zakaj ne bi bila ta prodaja javna, ker je v resnici tudi interes lastnika, korporacije Holcim, da iztrži za to lokacijo največ," razmišlja trboveljski župan Zoran Poznič.

"Nas je kar malo presenetila ta hitra netransparentna prodaja in bi si želeli tudi kot lokalna skupnost imeti možnost, da ponudimo kakšno alternativo," se pridružuje tudi soustanovitelj in predsednik Dewesofta Jure Knez.

Ne Marđonović ne Šuštar nista želela stopiti pred našo kamero, na naša vprašanja in telefonske klice pa nam niso odgovorili niti iz matičnega podjetja Holcim s sedežem v Švici.

"Globoko upam, da smo vse tri občine vsaj začasno to prodajo prekinile, tako da do nje ne pride, dokler ne razjasnimo vseh podrobnosti, ker eden izmed glavnih očitkov je tudi ta, da je ta prodaja potekala popolnoma netransparentno, nihče ni bil o njej obveščen, seznanjen, ker bi vsekakor prišle tudi ponudbe iz lokalnega gospodarstva," dodaja Poznič. 

Ob tem skrbi dejstvo, da bi bodoči lastnik z nakupom cementarne dobil dostop tudi do kamnoloma, a pozor. Cesta, po kateri bi iz kamnoloma v cementarno vozili kamenje, leži na robu parcele, na kateri želijo občina in lokalni podjetniki postaviti visokotehnološki objekt z imenom Mesto Akrobatov. Ponovna obuditev cementarne tako ne bi le obremenila edine ceste, ki bo vodila do centra.

"Da bodo ljudje se tako, kot je bilo v preteklosti, namesto da bi se priseljevali, se bodo odseljevali," se boji Knez, ki priznava, da ne bi v življenju pomislil na to, da bi začeli graditi kaj takega, če bi cementarna delovala še danes.

Stomilijonska naložba v 100 tisoč kvadratnih metrov veliko Mesto Akrobatov bi lahko v desetih letih ustvarila 1000 novih delovnih mest, v kompleksu načrtujejo postavitev strojev za obdelavo kovin in plastike za izdelavo prototipov, izgradili bodo testne in razvojne laboratorije. "Bili bi nekako, se hecamo, kot Disneyland za inženirje," navrže Knez. 

Poznič pa na vprašanje, kako močno bi vnovičen zagon proizvodnje vplival na Mesto Akrobatov, odgovori: "To hipotetično vprašanje sploh ni na mestu, ker ta proizvodnja se ne bo zagnala. Pod nobenim pogojem." 

"Boste potem naredili vse za to, da se to ne zažene?"  -"Tako. V takšni obliki, kot je bilo, vsekakor ne."

Občina ima sicer pri prodaji cementarne predkupno pravico.