Po nekaterih turističnih krajih težko do prostega parkirišča: na Bledu lani pobrali 115.000 parkirnin, letos že 195.000

Ljubljana premore 13.213 plačljivih javnih parkirnih mest na parkiriščih, urejenih z vstopno-izstopnimi sistemi, ob cestiščih in v garažnih hišah. Kot so pojasnili na občini, je zasedenost ob delovnikih dobra, ob koncu tedna pa se povsod najde kakšno prosto parkirno mesto, razen ob večjih prireditvah in decembra v okolici prireditvenih prostorov. Prav tako je možno najti parkirno mesto v popoldanskem času, zasedenost pa se ponovno poveča zvečer.

V juliju in avgustu število parkiranih vozil v Ljubljani upade. To je verjetno povezano z dopusti dnevnih migrantov in stanovalcev, sklepajo na občini.

Prihodki v prvem polletju letos so po njihovih ugotovitvah sicer nekoliko višji kot lani. V lanskem letu so v prvih šestih mesecih zabeležili 3,47 milijona evrov prihodka, letos pa v tem obdobju že 3,68 milijona evrov. Celotno lansko leto so sicer na ljubljanski občini s tega naslova prejeli 7,19 milijonov evrov.

V Bohinju letos pobrali že za 153.000 evrov parkirnin

Podobno kot v Ljubljani letos tudi na Bledu beležijo višji prihodek od pobranih parkirnin. V juniju in juliju je bilo denimo na parkiriščih, ki jih upravlja Občina Bled, plačanih za približno 195.000 evrov parkirnin, lani v istem obdobju pa 115.000 evrov. Zasedenosti na več kot 800 parkirnih mestih ne spremljajo natančno, v splošnem pa je mogoče trditi, da so polna.

Se pa na Bledu povečuje število prekrškovnih postopkov zaradi neplačane parkirnine. Lani jih je bilo uvedenih skupno 532, letos pa do 31. julija že 1416, so navedli na blejski občini.

V bohinjski občini poleg parkirnin računajo tudi na nadomestilo za uporabo gozdne ceste Voje, Vogar–planina Blato. V lanskem letu so skupni prihodki od parkirnin in nadomestila znašali nekaj več kot 296.000 evrov. Letos pa so ob koncu julija prihodki znašali blizu 153.000 evrov.

Zasedenost parkirišč v Bohinju je največja v juliju in avgustu, še posebej ob koncih tedna. Se pa parkirnina pobira samo za obdobje od začetka aprila do konca oktobra, so še pojasnili na občini.

Na Obali 95-odstotna zasedenost parkirišč

Bistveni porast v prihodkih od parkirnin v času turistične sezona beležijo tudi na Obali. Kot so pojasnili v Komunali Izola, so bili povprečni mesečni prihodki s tega naslova med letošnjim januarjem in majem 30.500 evrov, v juniju in juliju pa 96.800 evrov. V času turistične sezone tako beležijo za okrog 300 odstotkov več prihodka.

Zasedenost 975 parkirnih mest je okoli 90-odstotna. Zaradi povečane zasedenosti v poletnih mesecih pa so letos v začetku sezone v Izoli uredili dodatne parkirne površine na območju nekdanje tovarne Argo, in sicer za do 142 vozil. Prednost novega parkirišča je že lokacija, saj je ta od starega mestnega jedra oddaljena le nekaj minut hoje, ravno tako ponuja možnost enostavnega dostopa do plaž v smeri Simonovega zaliva, so še pojasnili v Komunali Izola.

V Mariboru poleti in pozimi manj prihodka od pobranih parkirnin

Bistveno manjši letni prihodek od pobranih parkirnin dobijo v drugem največjem slovenskem mestu, res pa je, da je v Mariboru tudi parkirišč bistveno manj. V beli coni ob občinskih cestah imajo skupno 1895 plačljivih parkirnih mest. Cena urnega parkiranja je odvisna od lokacije in znaša 0,5 evra do 1,5 evra. Poleg tega imajo še štiri velika javna parkirišča s skupno 437 parkirnimi mesti, na katerih obiskovalci plačajo evro za uro parkiranja.

V Mariboru so prihodki višji spomladi in jeseni, zimska in poletna sezona pa sta izenačeni. Na letni ravni tako prihodek od pobranih parkirnin znaša približno 1,5 milijona evrov. Zasedenost v središču mesta je največja v poslovnem času, določene lokacije, kot sta Lent in Slomškov trg, pa so polno zasedene ves dan.