Po besedah sekretarja sekcije za promet pri Obrtni zbornici Slovenije Bojana Pečnika so se razmere po prvotnih zapletih za prevoznike na hrvaški meji nekoliko izboljšale. Hrvaška stran je začela spuščati tiste prevoznike, ki ne vozijo blaga iz drugih držav EU na Hrvaško. Gre predvsem za prevoze iz Slovenije na Hrvaško in prevoznike, ki so v tranzitu čez hrvaško ozemlje, je povedal Pečnik. Ob tem je dejal, da slovenski prevozniki na hrvaški strani mejnega prehoda Obrežje, teh naj bi bilo približno 25, zaenkrat še ne bodo zaklenili svojih vozil in se peš vrnili v Slovenijo, kar pomeni, da zaenkrat ne bodo postavili napovedane zapore.
Prometno ministrstvo zaprosilo Bruselj za pojasnilo
Ministrstvo za promet je v Bruselj poslalo dopis, s katerim želi od Evropske komisije pojasnilo, ali je naše izvajanje evropske uredbe, na podlagi katere je za hrvaške prevoznike prišlo do omejitve prevoza blaga med Slovenijo in drugimi državami članicami EU, pravilno. Poleg tega želi od Bruslja pojasnilo, ali je mogoče kaj rešiti tudi na dvostranski ravni, je povedal vodja sektorja za prometno politiko in mednarodne odnose na prometnem ministrstvu Matjaž Vrčko.
"Kljub temu, da smo se dogovorili, da postavimo vprašanje tudi našemu predstavništvu v Bruselj, smo trdnega mnenja, da pravilno razumemo ta del uredbe in da tudi pravilno ravnamo v postopkih," je prepričan generalni direktor generalne carinske uprave Franc Košir. Slovenska stran, tako Košir, od tega ne misli odstopiti.
Na podlagi bruseljskega odgovora bo prometno ministrstvo sklicalo mešano hrvaško-slovensko komisijo in se poskušalo na tej ravni kaj dogovoriti. "Predvsem bi želeli doseči, da naši sosedje razumejo položaj, v katerem smo," je dejal Vrčko. Ob tem je znova poudaril, da Slovenija ni sprejela nobenih ukrepov proti Hrvaški, temveč je samo začela izvajati evropsko uredbo, ki omejuje prevoze prevoznikov iz tretjih držav znotraj carinskega območja EU.
Na očitke hrvaške strani, da tega druge države članice EU - npr. Madžarska - ne izvajajo, je Vrčko dejal, da morajo to uredbo izvajati vse države EU. "Če nekdo tega ne izvaja, potem krši uredbo," je izpostavil Vrčko in dodal, da konkretnih podatkov za Madžarsko nimajo, imajo pa podatke, da uredbo izvajajo tako v Nemčiji kot v Italiji.
Protiukrep proti evropski uredbi
Zaradi vsega navedenega Vrčko o protiukrepih Hrvaške meni, da ti pravzaprav pomenijo protiukrep proti evropski uredbi. Slovenija po besedah Vrčka sama nima moči, da bi uredbo sama spreminjala - to lahko stori le EU. O najnovejših zapletih s hrvaško stranjo je prometno ministrstvo obvestilo tudi naše ministrstvo za zunanje zadeve, glede težav slovenskih prevoznikov na slovensko-hrvaški meji pa ima ministrstvo nasprotujoče si informacije.
Hrvaški avtoprevozniki naj bi za ukrep izvedeli na meji
Na Hrvaškem prometnem ministrstvu poudarjajo, da ima vsaka država pravico sprejeti lastna pravila za pridobivanje dovoljenj, vendar naj bi bila Slovenija edina evropska država, ki jim je dovolilnice uvedla. Po njihovem mnenju bo takšna omejitev na koncu bolj škodovala slovenskim prevoznikov kot pa Hrvaškim.
Društvo hrvaških avtoprevoznikov je slovenska uredba neprijetno presenetila, predvsem zato, ker naj bi za njo izvedeli šele na meji, kar jim je povzročilo precejšnjo denarno škodo, trdi predsednik društva Marijan Banelli.
Prometni minister Božidar Kalmeta je pojasnil, da se je Hrvaška za takšen protiukrep odločila po pogovoru s slovenskimi kolegi, ko se je izkazalo, da Ljubljana ne misli umakniti omenjene uredbe.
Prek Hrvaške v EU le z CEMT dovolilnicami
Na Hrvaškem je začel veljati nov režim za slovenske avtoprevoznike, ki prevažajo blago iz Hrvaške v tretje države Evropske unije. Režim je enak tistemu, ki velja v Sloveniji za hrvaške prevoznike, ki prevažajo blago iz Slovenije v tretje države EU, kar pomeni, da hrvaški prevozniki za omenjeni prevoz blaga potrebujejo dovolilnice CEMT.
Kot je v torek odločilo hrvaško ministrstvo za morje, turizem, promet in razvoj, lahko slovenski prevozniki na osnovi hrvaških dovolilnic opravljajo le prevoz blaga med Hrvaško in državami nečlanicami EU, medtem ko lahko prevoz blaga med Hrvaško in članicami EU opravljajo samo z dovolilnicami CEMT. Slednje dovolilnice so, kot je znano, namenjene opravljanju mednarodnega prevoza blaga med državami članicami Evropske konference ministrov za promet, njeni članici pa sta tako Slovenija kot Hrvaška. Državi sta si sicer s posebnim sporazumom za letos izmenjali 6500 dovolilnic za prevoze med njima in tretjimi državami.
