Težave slovenske helikopterske nujne pomoči

Helikopterska nujna medicinska pomoč (HNMP) je trenutno površno urejena in brez dolgoročne ureditve, zato je bila na ministrstvu za zdravje ustanovljena medresorska skupina, ki naj bi pripravila dolgoročno ureditev HNMP. A tu se zapleta, saj je levji delež prevozov prevzela vojska, policija bi rada videla, da to za zdaj prevzame vojska, obe pa imata določene helikopterje stare blizu ali čez 30 let.

Kot je Slovenska vojska zapisala v poročilu zaključnega proračuna za leto 2017, se "flota Slovenske vojske stara in s tem porast okvar v tehničnem področju z leti narašča … Zaznan je povečan trend tehničnih okvar na zrakoplovih, zato je potrebno izboljšati sistem kakovosti letalskega vzdrževanja in modernizirati floto, saj je najstarejši helikopter star 30 let." Ravno okvare in remonti so prizemljili policijske helikopterje. Policija za potrebe HNMP nima osem helikopterjev Bell-412 in štiri Cougar AS-532, kot jih ima vojska, ampak zgolj šest. Od tega za potrebe HNMP uporabljajo tudi helikopter Bell AB-212, ki je bil narejen aprila 1980 (generalno obnovljen leta 2005). Če pogledamo kapacitete policijskih helikopterjev, vidimo, da lahko uporabljajo zgolj štiri helikopterje za HNMP, ki pa so, z izjemo enega, stari krepko čez 30 let. 

Helikopterska flota se stara

Kot je zdaj že jasno, se predvsem flota helikopterjev Bell stara in postaja nočna mora za vzdrževalce, ki, razen s certifikatom brezhibno, helikopterjev v zrak ne bodo spustili. Policija je tako lansko leto objavila razpis za nov helikopter, ki bi bil prva pridobitev za policijo po letu 2007, ko so v floto dobili devet milijonov evrov vreden eurocopter EC135, ki je bil nabavljen za potrebe nadzorovanja meje.

Policija ima tudi težavo v številnih tipih helikopterjev (vojska ima samo dva), zato ima tudi višje stroške, saj morajo imeti izurjene tako posadke kot mehanike za vsak posamezen tip helikopterja. Z javnim naročilom, ki so ga objavili leta 2018, se lahko zgodi, da dobijo še dodaten tip helikopterja, ki bo vzdrževanje in urjenje posadk dodatno obremenil. Vojska bi se temu poskušala izogniti tako, da bi želela kupiti tip helikopterja Bell 412 ali pa Cougar A-532. Če bi se odločili za javni razpis, bi zmagal najcenejši ponudnik, tako pa razmišljajo o prodaji "vlada–vladi", s čimer bi se temu izognili. Podobno je storila Črna gora, ko je od Američanov kupila tri nove helikopterje Bell 412 EPI (dva sta že prispela). Po zadnjih informacijah bi se deležniki, predvsem koalicijski partnerji, v letu 2019 uskladili in odobrili 27 milijonov evrov, potrebnih za nakup 3 helikopterjev. Če bi šlo vse po načrtih, bi prvi helikopter lahko priletel leta 2020, seveda odvisno od dobavnih rokov.

Pa tudi nakup treh helikopterjev za vojsko ni dejstvo, saj je bila včerajšnja namera ministra Karla Erjavca bolj spomin na koalicijske obljube, kjer je zapisano, da se bodo kupili trije helikopterji za potrebe HNMP. V vojski še ni odločeno, kakšne helikopterje bi radi imeli, večina je za dokup treh novih helikopterjev Bell 412, na podoben način, kot je to storila Črna gora, saj s tem ne bi imeli potrebe po dodatnih posadkah vzdrževalcev in urjenju pilotov. A kakor je slišati, tudi v vojski niso enotni, saj nekateri bolj želijo nakup dodatnega Cougarja, ki je bolj primeren za potrebe vojske, sploh za namene sestavljanja NATO-ve bojne skupine. V kolikor je helikopter vojaški, nad uporabo in leti ni pristojna nobena civilna agencija, ampak vojaški ekvivalent, kar pomeni, da vojska sama sebe nadzoruje glede skladnosti, varnosti in plovnosti helikopterjev. Številni sogovorniki so, glede na to, da vojaški helikopterji za potrebe HNMP prevažajo civiliste, nejevoljni, da ne obstaja civilni nadzor nad izdajo certifikatov varnosti in skladnosti.

Številne želje, ki se poskušajo uskladiti

Tako ministrstvo za obrambo, policija kot ministrstvo za zdravje in gorska reševalna služba imajo različne potrebe in želje glede helikopterjev. Če je evropska direktiva pred časom zahtevala višje in enotne standarde glede helikopterjev za potrebe medicinske pomoči in je celo grozilo, da bo pomoč potekala zgolj v okrnjeni obliki, je minister Karl Erjavec zagotovil, da vojska te standarde in evropsko direktivo zdaj izpolnjuje. Trenutno zaradi pomanjkanja helikopterjev in drage stalne pripravljenosti posadk, ki so na Brniku, v Mariboru in pogojno tudi v Cerkljah ob Krki, za uporabo helikopterjev velja načelo modularnosti. Helikopter je v pripravljenosti "prazen" in se nato glede na potrebe posamezne službe pripravi. Gorska reševalna služba v helikopter naloži svojo opremo in ljudi, ko se reševanje zaključi, se helikopter izprazni in čaka na naslednjo posadko.

Med najbolj zapletenimi je medbolnišnični prevoz pacientov, ki zahteva dodatno medicinsko opremo, ki pa je, kot je primer na Brniku, zgolj v UKC Ljubljana. Tako mora helikopter najprej odleteti v Ljubljano, pobrati ekipo in opremo, nato pa odleti po pacienta. In ravno Bell 412 je tudi problem za medbolnišnične prevoze, saj ni prilagojen za številno opremo, kot so respiratorji, ki jo ekipe iz UKC potrebujejo. Lahko bi uporabili helikopter Cougar A-532, a je ta na voljo, če se ga potrebuje, vsaj dve uri kasneje, saj mora prileteti iz Cerkelj, pa še masa Cougarja je prevelika, da bi recimo lahko pristal na bolnišnici v Slovenj Gradcu. V številnih primerih, ko je življenje pacienta ogroženo, je ta čas predolg in se morajo zadovoljiti s helikopterjem Bell-412, ki je na Brniku v 15-minutni pripravljenosti. Pacienti, ki potrebujejo številne aparature, ki jih ohranjajo pri življenju, imajo težavo, saj poleg zdravnika in drugega osebja velikokrat ni prostora za vso opremo, zato jo odlagajo povsod, kjer lahko, in uporabljajo vse možne kotičke helikopterja.

Iskanje rešitve, ki bi zadovoljila vse

Število reševanj in potrebe po helikopterskih prevozih strmo naraščajo, v zadnjih desetih letih tako beležijo skoraj 600-odstotni porast. Urejanje HNMP se še vedno ureja s sklepi vlade in ne s krovnim zakonom, ki bi omogočal jasno in predvidljivo financiranje. Vojski tako vsako leto s posebno proračunsko postavko za potrebe reševanj obljubijo 500.000 evrov. A pozor, lansko leto so za te namene porabili 1.890.380 evrov, kar je država s posebno proračunsko korekcijo v večini tudi pokrila, kajti drugače bi ta služba prenehala obstajati.

Policija s svojim razpisom išče helikopter v vrednosti 15 milijonov evrov, ki bi bil zmogljivejši in večji, v katerem pa policijska oprema ni predvidena. Helikopter bi imel celotno opremo za reševanje in medicinsko opremo. Vojska razmišlja o nakupu treh modularnih Bell-412, ki bi bili primerni za vse vrste uporabe, tudi vojaške, v vrednosti 27 milijonov evrov. Medresorska delovna skupina za pripravo predloga dolgoročne ureditve HNMP, s številnimi deležniki, pa od leta 2017 še ni podala konkretnih predlogov, kako rešiti težave s HNMP, zato vsako ministrstvo rešuje težave po svoje.

Če je bilo prvotno mišljeno, da bo ta medresorska skupina pripravila strategijo in načrt nakupa helikopterjev, je tako policija v letu 2018, kot tudi zdaj razmišlja vojska, očitno pripravila lastno strategijo, kaj potrebuje. Tudi informacije, ki smo jih slišali glede dela medresorske skupine, kažejo na to, da bo trajalo še nekaj časa, preden se vsi deležniki uskladijo glede skupnih in posameznih potreb.