Tetoverji in piercerji opozorili na pomanjkanje ustreznih izobraževalnih programov

"V Sloveniji uradne izobrazbe s področja tetoviranja in piercinga ni," je na tiskovni konferenci povedala predsednica društva Urška Poček. Pojasnila je, da je za opravljanje tovrstnih dejavnosti zahtevano zgolj obrtno dovoljenje in izobrazba kozmetičnega tehnika ali izobrazba zdravstvene nege. Ob tem pa je opozorila, da predmetniki teh šol ne vključujejo niti enega predmeta, ki bi pokrivalo ti področji. "Določene vsebine sicer srečamo pri izobrazbi zdravstvene nege oz. zdravstvene smeri, to je predvsem preprečevanje s krvjo prenosljivih infekcij, tehničnega dela pa v predmetnikih ni," je dodala. Izpostavila je še, da je sicer trenutno v pripravi nacionalna poklicna kvalifikacija za opravljanje te stroke.

Dejavnosti tetoviranja in piercinga poleg tega v Sloveniji nista ustrezno zakonsko regulirani, pa je poudarila članica društva Sarah Končina. Edini predpis, ki nekoliko ureja to področje, je namreč Pravilnik o minimalnih sanitarno zdravstvenih pogojih za opravljanje dejavnosti higienske nege in drugih podobnih dejavnosti. Ta dejavnosti opredeljuje v šestih členih, v isto kategorijo pa uvršča tudi frizerske in kozmetične dejavnosti, kar je po mnenju društva nesprejemljivo.

"Dejavnostim tetoviranja in piercinga je v pravilniku namenjeno šest členov, ki pa urejajo pribor, zahteve za proizvode za tetoviranje in nakit, podatke na embalaži ipd. Zagotovo tetoviranja in piercinga, ki povzročata trajne posledice na telesu, ne moremo primerjati z npr. frizerstvom, savnami ali pa nameščanjem umetnih nohtov," so pojasnili v društvu.

Pomanjkljiva usposobljenost izvajalcev ima lahko lepotne in zdravstvene posledice

Kot so opozorili, se je zaradi pomanjkanja formalne izobrazbe in regulative na tem področju, v zadnjih letih razmahnilo tetoviranje in piercingi. Enostavna dostopnost pripomočkov in proizvodov pa je "povzročila in poglobila zmedo glede usposobljenosti ter pridobitve dovoljenj za delo". Ob tem pa je pod vprašajem kakovost in varnost ponudnikov teh storitev. "Morebitno neznanje in pomanjkljiva usposobljenost izvajalcev tetoviranja in piercinga lahko ima tako lepotne kot tudi zdravstvene posledice. Nestrokovno izpeljan postopek posega v telo pomeni veliko tveganje za zdravje in varnost na področju preprečevanja navzkrižne kontaminacije in preprečevanja s krvjo prenosljivih infekcij," so opozorili. 

Ker pravijo, da tetoviranje in piercing že dolgo nista več tabu in stvar subkultur, pač pa postajata množična pojava, je nujno, da se temu posveti več pozornosti. "Če je Nacionalni inštitut za varovanje zdravja še pred tremi leti priporočal testiranje na okužbo z virusom hepatitisa osebam, ki so si dale narediti tatu ali pirsing, pa je Društvo Slovenija Hep letos svetovala, naj se tetoviranje in piersing ne opravlja tam, kjer ju izvajajo brez ustreznih dovoljenj."

Prav zato so profesionalni tetoverji in piercerji oktobra ustanovili Društvo profesionalnih tetoverjev in piercerjev Slovenije. Pogoj za članstvo je, da se bodoči član že pet let profesionalno ukvarja s tetoviranjem ali piercingom. Cilj društva pa je ti dejavnosti ustrezno umestiti v izobraževalni in poklicni sistem, standardizirati norme in pogoje varnosti, uvesti ustrezen strokovni nadzor ter dodatna izobraževanja in usposabljanja. Kot je pojasnilo društvo, se namreč znanja, tehnike in materiali se v teh dejavnostih ves čas razvijajo in nadgrajujejo.

Društvo je za primerjavo navedlo opravljanje teh dejavnosti v sosednji Avstriji, kjer je pogoj za opravljanje dejavnosti tetoverja in piercerja opravljen modulni preizkus, 96-urni medicinski tečaj in podjetniški tečaj. Slednji je sicer potreben le v primeru, da izvajalec nima srednje ali poklicne izobrazbe.