Rezultati niso nikogar presenetili, a to še ne pomeni, da je vse v redu

V nedeljo objavljeni rezultati stresnih testov bank območja z evrom, tudi treh slovenskih, za slovenske parlamentarne stranke niso bili presenečenje. "Rezultati stresnih testov so pričakovani, saj so potekali v preteklosti, ko Slovenija še ni imela nove ocene gospodarske rasti," je povedal predsednik SD Dejan Židan. Je pa po njegovem še posebej pomembno, da banke ne bodo potrebovale novega denarja, "kar je ugodno z vidika davkoplačevalcev, pa tudi same države". A delo v bankah s tem še ni končano. Židan izpostavlja, da banke še ne izpolnjujejo svoje naloge sodelovanja z gospodarstvom, s čimer bi pomagale pri gospodarski rasti. Ob odobritvi lanske dokapitalizacije bank pa je bilo tudi nekajkrat omenjeno, da dokapitalizacija bank pomeni tudi prevetritev pri njihovem vodenju, je dodal prvi mož SD. "Ljudje, ki so pripeljali do slabega stanja v slovenskih bankah, nimajo pravice voditi bank naprej. To pa še ni bilo narejeno in to kot SD pričakujemo," je izpostavil.

"Če bi bil predsednik vlade in bi imel to pristojnost, bi bilo po mojem mnenju treba zamenjati vse te uprave, ki so znova pokazale, da ne znajo opravljati svojega dela," se je na nedeljsko objavo stresnih testov odzval prvak DeSUS Karl Erjavec.

Franc Jurša iz DeSUS pravi, da rezultati kažejo, da Evropa nujno potrebuje strukturne reforme in da bančni sektor še vedno ne deluje kot bi moral. Ob tem je nujno zagotoviti, da bo kapitalski primanjkljaj evropskih bank pokrit z zasebnimi sredstvi. Jurša je pozdravil zdrave rezultate SID banke, glede NLB in NKBM pa ga ne skrbi, saj da sta ti dve banki "trenutno celo prekapitalizirani, stresni testi so bili namreč delani s predpostavko nižje gospodarske rasti, kot jo Slovenija beleži v letu 2014". Bolj ga skrbi, da NLB in NKBM kljub izdatni pomoči države še vedno ne opravljata svojega poslanstva in ne servisirata potreb slovenskega gospodarstva v zadostni meri.

Tudi Andrej Šircelj iz SDS je ocenil, da so bili rezultati stresnih testov ob upoštevanju dejstva, da so davkoplačevalci lani v banke dali kar nekaj milijard, pričakovani. "To pa še ne pomeni, da banke poslujejo v smeri zagotavljanja gospodarske rasti, v smeri spodbujanja dobrih projektov in povečevanja konkurenčnosti slovenskega gospodarstva," je opozoril. Predvsem pri državnih bankah bo tako po besedah Širclja treba narediti "še zelo veliko na področju korporativnega upravljanja in nadzora". Poslanec SDS je menil, da bo banke v prihodnje "vsekakor" treba privatizirati, saj je Slovenija glede na delež državnih bank v samem svetovnem vrhu. "Novi lastniki pa bodo določili vodstvo banke," je zaključil.

Vodja poslancev ZL Luka Mesec, ki je rezultate prav tako označil za pričakovane, je komentiral, da imata obe banki "še vedno težave zaradi količine slabih posojil kljub dokapitalizaciji". Je pa dodal, da smo "že drugo leto zapored priča razliki med obsegom danih in odplačanih posojil podjetij, kar dokazuje, da v bankah še vlada kreditni krč". Druga težava pa je po njegovih besedah ta, da so gospodarske napovedi kljub rahli gospodarski rasti v zadnjih dveh četrtletjih vse prej kot rožnate.

V stranki NSi so medtem nad rezultati testov zaskrbljeni. "Kljub temu, da v Sloveniji natančno vemo, katere ukrepe za stabilnost bančnega sistema moramo realizirati, se to ne dogaja oziroma se dogaja po polžje," so izpostavili. NLB in NKBM danes najbrž ne bi bili na seznamu 25 bank, ki testa niso prestale, če bi že pred leti obe banki privatizirali oziroma jima poiskali odgovorne lastnike ter če bi privatizirali in prestrukturirali državna podjetja, opozarjajo v NSi.

V stranki ZaAB medtem pravijo, da so testi dokazali, da finančnega trga, ki ga je prizadela ena največjih kriz do sedaj, ne bo rešila zgolj sanacija bank. Razdolževanje podjetij je naslednji nujni korak, ki bo pripomogel, da se tako slabi scenariji, kot so bili upoštevani na stresnih testih, ne bi uresničili, navajajo v ZaAB. "Nas pa veseli, da sta obe ključni slovenski banki na poti okrevanja. Pričakovati, da bosta banki čez noč postali tržni voditeljici, bi bilo preveč optimistično. Torej, podatki kažejo napredek, kar dokazuje tudi dejstvo, da tudi v primeru 'črnega scenarija' ne bi bilo potrebno vanju vlagati javnih sredstev," so dodali.

Cerar bo premislil o odgovornosti uprav

Premier Miro Cerar je ob mnenjih tako iz koalicije kot opozicije, da rezultati obremenitvenih testov slovenskih bank terjajo odgovornost uprav, zagotovil, da bo vlada v prihodnjih dneh tudi o tem opravila potreben premislek. Vlada bo te zadeve preučila in ugotovila, kaj je najprimernejše storiti, je Cerar dejal po današnjem koalicijskem vrhu.

Cerar je v izjavi novinarjem po srečanju koalicije na Brdu pri Kranju glede rezultatov obremenitvenih testov, ki jih NLB in NKBM nista prestali, dejal, da se položaja zaveda. Ob tem je opozoril, da je bila metodologija, ki so ji bile podvržene naše banke, zelo zahtevna.

Zagotovo so po njegovih besedah ugodne plati položaja, da ne bo prišlo do dokapitalizacije iz državnega proračuna, čeprav se zavedajo tudi "vsega ostalega".

Cerar je tudi ob vprašanjih morebitnih kadrovskih pretresov v upravah bank napovedal, da bo vlada v prihodnjih dneh in tednih te zadeve preučila in ugotovila, kaj je najprimernejše storiti. Pomemben je temeljit premislek, je dodal.

Ugodni rezultati stresnih testov dvignili borze in evro

Sicer so bili rezultati stresnih testov, ki jih je na 130 velikih evropskih bankah opravila Evropska centralna banka (ECB), relativno ugodni. To vpliva tudi na evropske borze, saj so rezultati zvišali tečaje na najpomembnejših evropskih borzah. Okrepil se je tudi tečaj evra.

Po ocenah analitikov bodo stresni testi okrepili zaupanje v stanje bančnega sistema v Evropi. Še naprej pa se stara celina sooča s krčenjem posojilne aktivnosti bank. "To bo najverjetneje ostala težava," je posvaril prvi analitik britanske borznoposredniške družbe CMC Markets UK, Michael Hewson.