TEŠ pred stečajem: bo Šaleška dolina ostala brez ogrevanja?

Termodivizija Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), v katero sodita Teš in Premogovnik Velenje, bo po neuradnih informacijah prihodnje leto predvidoma poslovala z izgubo v višini med 150 in 200 milijonov evrov. Skupaj naj bi imela 125 milijonov evrov negativnega EBITDA in 195 milijonov evrov negativnega denarnega toka.

Ker je Teš edini dobavitelj toplote v Šaleški dolini, bi njegov stečaj pomenil nedopustno tveganje za več kot 35.000 prebivalcev in tudi za gospodarstvo, je v izjavi za medije v Ljubljani dejal minister.

Začasna rešitev, ki so jo pripravili na ministrstvu, tako predvideva omejitev delovanja Teša in Premogovnika Velenje, ki bi temeljila zgolj na ogrevanju. S tem bi vzpostavili gospodarsko javno službo za oskrbo s toploto, ki mora biti neposredno povezana s termodivizijo HSE. Pri reševanju težave je treba namreč upoštevati tudi pravila EU glede dodeljevanja državne pomoči. Teš in Premogovnik Velenje bi po tem scenariju upravljal neposredno Slovenski državni holding (SDH).

Ukrep naj bi veljal, dokler ne vzpostavijo alternativnega sistema ogrevanja. "Rešitev seveda ne bo poceni," je poudaril minister. Kot je dejal, morajo biti v vsakem primeru spoštovana vsa načela pravičnega prehoda. "Da se strošek ne prevali na ljudi iz doline ali tudi na davkoplačevalce, bom naredil vse, kar je v moji moči, da se za ta namen primarno uporabi dobičke energetskih podjetij," je napovedal.

Kumer: Težave izhajajo iz preteklosti, ta vlada ni kriva

Kumer se je danes sestal z županoma Šoštanja in Velenja ter drugimi deležniki, kot so vodstvo HSE, predstavniki SDH in sindikatov. Pričakuje, da bodo v sodelovanju z njimi rešitve dodelali v nekaj tednih, javnost pa bodo o napredku obveščali sproti.

Kot je še dejal, težave izhajajo iz političnih odločitev v preteklosti, za katere ta vlada ni kriva. Je pa njena naloga poskrbeti, da ljudje zaradi napačnih političnih odločitev ne bodo ostali brez ogrevanja. "Prav tako bomo uvedli vse potrebno za zaščito zaposlenih v Premogovniku Velenje, ki bi sicer ostali brez zaposlitve," je dodal.

Če ne bi ukrepali, bi čez noč na cesti ostalo približno 2500 delavcev, državi pa bi ostalo tudi 286 milijonov evrov nepoplačanega dolga do Evropske investicijske banke. Z interventnim zakonom bi tudi pridobili čas do sprejema dveh zakonov, ki bosta določila prihodnost šaleške regije, in sicer zakona o prestrukturiranju regije in zakona o postopnem zapiranju velenjskega rudnika.

Na ministrstvu po neuradnih informacijah opozarjajo, da bi se brez izločitve termodivizije prej ali slej potopil tudi HSE, ki je sicer dobičkonosen. HSE je vodilno državno podjetje, ko gre za nove naložbe v zeleni prehod, zato zelo podpirajo napore za njegovo zaščito.

Nevladniki ob težavah Teša svarijo pred enakim scenarijem z Jekom 2

Vzporednice z netransparentno in nedemokratično držo politike pri projektih šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (Teš 6) drugega bloka Jedrske elektrarne Krško in (Jek 2) so več kot očitne, meni Sara Kosirnik iz organizacije Greenpeace Slovenija. "Odgovornost odločitve o gradnji strateškega infrastrukturnega projekta, težkega več deset milijard, se brez demokratičnega dialoga na izsiljenem prihajajočem referendumu prelaga na državljane," je dodala.

Kot je izpostavila, gre pri projektu Jek 2 za desetkrat večjo investicijo "in posledično tudi za desetkrat večje morebitne posledice za javne finance in nenazadnje za državljane in državljanke". "Ne bomo dovolili, da nas politika zopet pelje žejne čez vodo," so Kosirnikovo povzeli v sporočilu za javnost. Na Greenpeace Slovenija menijo, da državno poroštvo v primeru Jeka 2 ne sme biti na mizi kot ena izmed možnosti, temveč naj se projekt financira izključno z zasebnim kapitalom.

"Sprevrženo je, da bi se država v projekt Jek 2 vpletla z državnim poroštvom, ki bi Sloveniji okrog vratu zavezal mlinski kamen in potencialno zaustavil vse ostale investicije v rešitve in projekte, ki so edina prava rešitev ne le za podnebno krizo, temveč tudi za resnično blaginjo ljudi - v ukrepe energetske učinkovitosti, pospešeno vlaganje v obnovljive vire energije in v preobrazbo mobilnostnega sistema," je še dodala Kosirnik.

Od vlade zahtevajo, da denar za krpanje finančne luknje Teša (in premogovnika Velenje) v nobenem primeru ne gre v škodo načrtovanim in prihodnjim investicijam prepotrebnih za zeleni prehod, temveč se denar za poplačilo dvemiljardne luknje zagotovi iz dobičkov energetskih podjetij.

HSE: Nadaljnje poslovanje Teša brez ukrepov države ni mogoče

V Holdingu Slovenske elektrarne (HSE) pozdravljajo današnjo napoved ministrstva za okolje, podnebje in energijo o pripravi interventnega zakona za omejeno nadaljnje delovanje Teša in Premogovnika Velenje. Kot so poudarili, poslovanja teh družb od prihodnjega leta zaradi pravil EU o državni pomoči namreč ne bi mogli več financirati. Vse analize bodočega poslovanja termodivizije skupine HSE, ki jo sestavljata Termoelektrarna Šoštanj (Teš) in Premogovnik Velenje, izkazujejo nerentabilnost obeh družb zaradi sprememb na trgu in padca cen električne energije bistveno pod stroškovno ceno, so sporočili. 

"HSE od 1. januarja 2025 ne bo mogel več zagotavljati zadostnih sredstev za nemoteno poslovanje Teša in Premogovnika Velenje, saj bi to pomenilo nedovoljeno državno pomoč. Brez ustrezne rešitve bo tako Teš leta 2025 postal insolventen, posledično pa tudi Premogovnik Velenje, saj je Teš njegov izključni kupec," so zapisali. Upoštevajoč strateški status državne naložbe v skupini HSE so vodstva HSE, Teša in Premogovnika Velenje z zunanjimi strokovnjaki v zadnjem letu preučila vrsto scenarijev in izvedla številne analize, povezane s prestrukturiranjem termodivizije.

"Vsem možnostim, ki so bile na mizi, je skupno dejstvo, da ima HSE kot družbenik omejene pristojnosti in možnosti v zvezi s financiranjem nadaljnjega poslovanja Teša in Premogovnika Velenje po 31. 12. 2024, ko ne bodo več izpolnjeni pogoji za uporabo dosedanjih metod financiranja, to je plačila tržne cene električne energije v kombinaciji s periodičnimi dokapitalizacijami ali plačila cene električne energije, oblikovane po metodi dodatka na stroške," so pojasnili. Po tem datumu bi smel HSE Tešu plačevati izključno tržno ceno električne energije, vsako drugo financiranje termodivizije pa bi bilo lahko neskladno s pravili EU o državni pomoči.

Poudarili so, da popolna nadomestitev Teša kot toplotnega vira z novimi viri kratkoročno ni mogoča. "Zaprtje edinega ogrevalnega vira ogrevanja bi predstavljalo nepredstavljivo in nedopustno tveganje za več kot 35.000 prebivalcev Šaleške doline ter za gospodarstvo in industrijo na tem območju," so opozorili. Generalni direktor HSE Tomaž Štokelj je ob tem izpostavil, da od začetka leta vlagajo velike napore v iskanje in analiziranje različnih scenarijev, ki bi termodiviziji HSE omogočili vzdržen izstop iz premoga.

Sodelovanje pri reševanju težave je pozdravil tudi generalni direktor Premogovnika Velenje Marko Mavec. Kot je pojasnil v sporočilu za javnost, bodo v premogovniku postopno zmanjševali proizvodnjo premoga: "Ta bo potekala na enem odkopu in bo skoncentrirana na jamo Preloge, medtem ko bomo v jami Pesje hkrati začeli zapirati jamske objekte." V družbi se po njegovih besedah nadejajo čimhitrejšega sprejetja zakona o postopnem zapiranju premogovnika, v okviru katerega bodo zagotovljena sredstva za zapiralna dela in sanacijo prostora.

Velenjska občina opozarja na počasno sprejemanje zakonodaje

Ob interventnem zakonu, ki bi preprečil stečaj Teša in Premogovnika Velenje, bi morali sprejeti tudi zakona o prestrukturiranju regije in o postopnem zapiranju premogovnika, je pozval velenjski župan Peter Dermol. Brez teh dveh zakonov, na katera čakajo že leta, bi ukrepi države ogrozili pravičen prehod regije, je prepričan.

Kot je v današnji izjavi za medije v Velenju dejal Dermol, na težave in potrebe Šaleške doline opozarjajo že več let, a se tudi ob današnji napovedi interventnega zakona zdi, da jih nihče ne sliši. Potezo ministrstva za okolje, podnebje in energijo je označil kot poziv k sprejetju "zelo težkih odločitev, ki danes v nobeni meri ne zagotavljajo pravičnega prehoda; ravno nasprotno, ogrožajo ga".

Pred tem bi morala biti po njegovih besedah sprejeta zakona o prestrukturiranju regije in o postopnem zapiranju velenjskega premogovnika, kar pričakujejo že tri leta. "Seveda je nelagodje zelo veliko, ko vidiš, na kakšen način se lahko interventni zakon sprejme po hitrem postopku, na drugi strani pa se zakona, ki konec koncev zagotavljata nek normalen izstop iz premoga, mrcvarita v raznih predalih," je dejal.

Vprašanje pravičnega prehoda je po njegovih ocenah vse od začetka njegove obravnave potisnjeno v ozadje. "Nisem slišal mnogo politikov, ki bi se zavzemali za sprejetje obeh zakonov. Nisem slišal mnogo politikov, ki bi na glas povedali, da si tukaj zaslužimo pravičen prehod, da zaposleni v premogovniku potrebujejo socialno varnost, da potrebujemo nova delovna mesta," je dejal.

GZS: Brez Teša 6 bo Slovenija še bolj energetsko odvisna od uvoza

Gospodarstvo z zaskrbljenostjo spremlja finančne težave Teša 6 in grožnje pred stečajem obrata, ki proizvede dobro četrtino električne energije v Sloveniji, so medtem zapisali v GZS. "Jasno je, da Teš 6 ne more še naprej delovati z izgubo in odločitev vlade glede interventne pomoči je pravilna. Skrbi pa odziv nekaterih organizacij, ki poskušajo težave Teša 6 izkoristiti kot argument proti izgradnji Jek 2 zgolj na podlagi vzbujanja strahu pri splošni javnosti glede potencialnih finančnih tveganj izgradnje Jek 2," so zapisali. 

Kot so poudarili, gre za pavšalne ocene, ki niso podkrepljene s strokovnimi argumenti in škodijo demokratični razpravi o projektu drugega bloka krške nuklearke (Jek 2), ki bo aktualna v prihodnjih mesecih do predvidenega referenduma.

Na GZS so spomnili, da je električna energija iz termoelektrarn lani predstavljala dobro četrtino vse proizvedene elektrike v Sloveniji, približno enako količino je zagotovila Jedrska elektrarna v Krškem, 40 odstotkov hidroelektrarne, preostalo pa ostali, predvsem obnovljivi viri energije.

"Glede na odvisnost hidroenergije od vodostaja rek, je v tem trenutku najbolj stanoviten in najbolj poceni vir energije ravno krška nuklearka, zato smo v GZS še toliko bolj prepričani, da je odločitev za gradnjo Jeka 2 upravičena in nujna," so sklenili.