Teršek: Žrtev nisem jaz, žrtve so ljudje na socialnem robu

"Jaz zaradi te neizvolitve nisem nikakršna žrtev. Žrtve so ljudje, ki živijo na socialnem robu. Žrtve so ljudje, ki vlagajo ustavne pritožbe na ustavno sodišče, pa jih to zavrača tudi v primerih, ko bi jih lahko ali celo moralo sprejeti," je - potem, ko ni dobil zadostne podpore poslencev za ustavnega sodnika - dejal pravnik Andraž Teršek. 

Dogajanja ne dojema z razočaranjem. "Če bi bil izvoljen, bi opravljal svoje delo v malce drugačni obliki, z več moči in vpliva. Tako se bom pa vrnil k dosedanjemu delu," je pojasnil po glasovanju v DZ. 

V zvezi s posnetkom iz leta 2011, ki se je ravno v teh dneh pojavil na spletu in v katerem naj bi dopuščal prisilno menjavo oblasti, pa je Teršek danes ponovil, da je šlo za cinizem, s katerim je želel opozoriti na to, kam bi lahko privedla preveč radikalna razprava na to temo. Želel je torej povedati ravno nasprotno od tistega, kar se mu očita, je dejal Teršek, ki dopušča možnost, da je prav to vplivalo na rezultat današnjega glasovanja.

Med nekaterimi poslanci se je pojavil tudi namig, da naj bi se Teršek udeleževal petkovih kolesarskih protestov, kar pa je slednji zanikal. Kot je dejal, se protestov in demonstracij nikoli ni udeleževal, saj to ni njegov način dela in tudi v prihodnje ne bo. Napovedal je, da se bo vrnil k svojemu delu, o tem, da bi se prijavil na razpis, ko bo ta ponovljen, pa še ni razmišljal.

45-letni doktor pravnih znanosti sicer predava na Pedagoški fakulteti in Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem v Kopru ter na Evropski pravni fakulteti v Novi Gorici. Ukvarja se z ustavnim pravom, demokracijo, človekovimi pravicami, svoboščinami ter sociološkimi in filozofskimi vidiki prava. Leta 2018 je že kandidiral za ustavnega sodnika, a je nato soglasje h kandidaturi umaknil. 

V predstavitvi stališč poslanskih skupin pred glasovanjem so podporo Teršku sicer napovedali LMŠ, SD, Levica in SAB. V poslanski skupini LMŠ so po navedbah Jerce Korče prepričani, da je Teršek "po svojem ravnanju in znanju primeren in zrel človek za zasedbo mesta ustavnega sodnika". Kdor je bral njegove zapise, je imel priložnost uvideti trmoglavo in samosvojo držo, kdor je z njim pokramljal, pa je lahko videl tudi njegov čut za pravičnost, je pojasnila poslanka.

V SD menijo, da je Teršek ustrezen kandidat, ki je s svojim dosedanjim delom dokazal, da bo lahko veliko prispeval k delovanju ustavnega sodnika. Podporo so mu napovedali zaradi spoštovanja do njegove trdne načelnosti, objektivnosti in predanosti vrednotam, ki jih zagovarja, je dejal Matjaž Han. Opozoril je, da se stališča SD niso vedno ujemala oz. se ne ujemajo s Terškovimi stališči, kar pa po Hanovih navedbah dodatno kaže, da njihova podpora ni politično motivirana.

Tudi vodja poslanske skupine Levice Matej T. Vatovec je pojasnil, da se kdaj niso strinjali s Terškovimi stališči, se pa strinjajo s tistimi, ki so povezana s pravicami najšibkejših, z malim človekom in revščino. Terškova teza, da bi morala biti revščina protiustavna, bi moralo biti stališče, skupno vsem, je poudaril Vatovec. V Levici pričakujejo, da bo Teršek tudi kot ustavni sodnik vztrajal na tem stališču.

Vojko Starović je priznal, da Teršek ni bil prva izbira poslancev SAB, a ga bodo podprli. Kot je dejal, je Teršek kljub razmeroma kratki akademski karieri aktiven na področju ustavnega prava in goreč zagovornik človekovih pravic. Njegovo zagovarjanje implementacije ustave v vse pore pravnega sistema, jim vzbuja upanje, da gre za kandidata, ki bo prispeval h krepitvi pravne države, demokracije in človekovih pravic.

Ostale poslanske skupine svojega glasu niso obrazložile. Je pa iz prejšnjih izjav jasno, da Teršek ni mogel računati na podporo SDS in NSi. Vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša pa je danes v izjavi medijem pojasnil, da bodo glasovali po svoji vesti.

Tudi posamezni poslanci SMC so bili danes v neformalnih pogovorih z novinarji v zvezi s svojim ravnanjem na današnji seji dokaj skrivnostni. V SNS so mu v preteklosti napovedovali podporo.

Spomnimo

Predsednik republike Borut Pahor je v tokratnem postopku izbiral izmed sedmimi kandidati - Anžetom Erbežnikom, Brankom Koržetom, Janezom Pogorelcem, Markom Starmanom, Rokom Svetličem, Andražem Terškom in Barbaro Zorec. V imenovanje DZ je predlagal Zobčevo in Terška, a je slednji postal edini kandidat po tistem, ko je Zobčeva prejšnji teden odstopila od kandidature.

Teršek je v svoji predstavitvi v predsedniški palači v začetku junija napovedal, da si bo v primeru izvolitve za ustavnega sodnika prizadeval predvsem za to, da se dosežena raven ustavnopravne zaščite človekovih pravic ohrani in se po možnosti dodatno širi in povečuje. "To je namreč temelj mojega dosedanjega in prihodnjega dela, kjer koli že bom," je dejal. Poudaril je, da se je za kandidaturo za ustavnega sodnika odločil, ker je po vrsti pritožb, mnenj in analiz, ki jih je večinoma napisal brezplačno, ugotovil, da je njegovo delo začelo dobivati obrise "nečesa podobnega, kot je filozofsko-psihološko svetovanje". Zato želi svojemu delu dati večji sistemski vpliv na način, da na ustavnem sodišču skupaj s preostalimi sodniki sodeluje pri sprejemanju odločitev, ki so pravno zavezujoče.

Pahor se je na Twitterju že odzval na odločitev DZ. Napovedal je, da bo v skladu z zakonom o ustavnem sodišču izvedel nov postopek najpozneje v 14 dneh. To je sicer njegov zadnji predlog za mesto ustavnega sodnika, saj se sestava sodišča po rednem postopku ne bo menjala naslednjih pet let. V dosedanjih osmih postopkih izbire za to mesto so bili Pahorjevi kandidati izvoljeni v prvem krogu. Tokrat je prvič predlagal DZ v izbiro dva kandidata.

Sedanji ustavni sodnici Dunji Jadek Pensa mandat poteče 14. julija.