'Zakon v nekaterih delih ustavno sporen'

Rado Pezdir in Andraž Teršek sta opozorila, da se je zakon pripravilo brez kakršnih koli študij, ki bi prikazale njegove posledice. Po mnenju Pezdirja se zakon obenem ne loteva tistega, kar je bistveno, in sicer dela na črno, pranja denarja ter velikega stroška, ki se ga povzroča s fiktivnim vpisovanjem na fakultete, da bi se lahko tako opravljalo študentsko delo. Hkrati pa bo zakon zaradi predvidenih omejitev pomenil zelo velike težave za gospodarstvo, je ocenil in dodal, da se študentu "dobesedno odreja počitniško delo".

Težava je namreč predvsem strokovno delo, ki ga opravljajo študenti višjih letnikov, kot primer pa je izpostavil študente računalništva, ki jih delodajalci najemajo za izdelavo zahtevnih programov. Tukaj se mu kakršno koli omejevanje ur in plačila ne zdi smiselno. Po njegovem mnenju je zato zakon tak, "kot ga je ta vlada sposobna narediti". Do sprememb sicer mora priti, je izpostavil, zato je tudi predlagal že navedene rešitve.

Tudi Teršek zakonu ni naklonjen, saj naj bi v več členih kršil ustavo, pravnikom na ministrstvu za delo, kjer so zakon pripravili, pa je svetoval, "da bi lahko razmislili o prekvalifikaciji". Zakon je namreč "v marsičem odraz pravne ignorance", je prepričan.

Teršek, ki resno dvomi, da je primarni cilj zakona prispevek k pravni državi in zavarovanje pravic študentov, je poudaril, da se z zakonom krši več členov ustave, ki govorijo o pravici do enakosti in svobodi dela. Kot je dejal, je omejevanje dela in zaslužka poseg v svobodo dela. Ena izmed večjih neumnosti, kot je se izrazil, je tudi člen, po katerem bi se študente ob raznih kršitvah kaznovalo ne le z denarno kaznijo, temveč tudi s prepovedjo dela za določeno obdobje.

Da bi zakon o malem delu prinesel večje stroške dela, povečevanje birokratizacije in dodatna odpuščanje, pa meni študent ekonomije Boris Meglič. Kot je dejal, trg dela s tem zakonom ne bo bolj fleksibilen, povzročal pa bo le več zlorab. Tudi njemu se zdi problematično omejevanje ur in zaslužka, predvsem pri bolj strokovnih delih, zaradi česar naj bi malo delo postalo "delo natakarjev in skladiščnikov". Hkrati je Meglič izpostavil tudi povišanje deleža zaslužka, ki ga bo študent moral nameniti za davke in prispevke, sploh ker se glede prispevkov vplačila ne bodo upoštevala pri pokojnini, ampak le delovna doba.