Teršku se obeta vsaj 46 poslanskih glasov

Kandidatka za ustavno sodnico Barbara Zobec je v javni predstavitvi povedala, da je kot sodnica izrazito zavezana varovanju človekovih pravic, kar bo tudi temeljno vodilo njenega dela, če bo izvoljena za ustavno sodnico. Poudarila je pomen enakosti pred zakonom, saj človekove pravice "pripadajo vsakomur, ne glede na njegove osebne okoliščine". 

Kot je povedala Zobčeva, se je za kandidaturo med drugim odločila, ker meni, da mora biti ustavno sodišče uravnoteženo, kar pomeni, da mora imeti tako ustrezno število teoretikov kot praktikov. Sama je kot sodnica na vrhovnem sodišču praktik, zato je prepričana, da bi lahko s svojimi izkušnjami "bistveno prispevala h kakovosti sicer teoretično dobro podkrepljenega ustavnega sodišča".

Zobčeva meni, da je dobro, da ustavno sodišče obravnava veliko število pritožb: "Ker če so človekove pravice opisane samo v ustavi, je to le gola črka na papirju. Če hočemo, da bodo človekove pravice uresničene, morajo imeti ljudje pravico do pravnega sredstva."

Odgovorila je tudi na očitke, da naj bi bila "trdo jedro SDS", kar naj bi dokazovale zadeve Sikošek, Kangler in Novič, v katerih je na vrhovnem sodišču odločala kot sodnica poročevalka. "Vrhovno sodišče odloča v senatu petih sodnikov. Res je, da poročevalec pripravi vse potrebno za razsodbo, a na koncu mora biti odločitev usklajena z večino ostalih članov senata," je dejala.

Kot sodnica poročevalka na leto odloča v več kot 100 zadevah. "Če delam 18 let, je to v okoli 2000 zadevah. Nobenega dvoma ni, da je bilo v tem času ugodeno tudi komu iz leve politične opcije," je dejala. Nasploh, razen, ko je šlo za zadevo Kangler in Patria, ni vedela, komu politično pripadajo posamezni obdolženci, je dejala.

Nekateri mediji so ji očitali tudi udeležbo na pravnem simpoziju združenja The Federalist Society v ZDA, ki naj bi močno zastopalo republikansko interpretacijo prava. Po besedah Zobčeve gre za najštevilčnejšo pravniško organizacijo v ZDA, med njenimi člani pa je tudi pet od devetih ameriških zveznih vrhovnih sodnikov, njenih dogodkov pa se udeležujejo tudi sodniki Evropskega sodišča za človekove pravice.

Glede izjave premierja Janeza Janše, da imamo v Sloveniji enega najbolj spolitiziranih sodišč, pa se ni želela opredeliti. Kot je dejala, ima vsak pravico do svojega mnenja.

Poleg nje je predsednik republike Borut Pahor na izpraznjeno mesto ustavnega sodnika, 14. julija namreč poteče mandat ustavni sodnici Dunji Jadek Pensa, predlagal še Andraža Terška, ki se je danes tudi predstavil javnosti.

Teršku se obeta vsaj 46 poslanskih glasov

V posvetovanjih s poslanskimi skupinami se je izkazalo, da največ podpore uživata Zobčeva in Teršek. Zobčevo so javno podprli v SDS, kot sprejemljivo so jo ocenili tudi v NSi. V tej stranki izjav v torek niso dajali. Terška pa so podprli v SD, LMŠ, Levici in SNS, ki imajo skupaj 37 glasov. O podpori temu kandidatu se bodo po besedah predsednice Alenke Bratušek pogovorili še v SAB. Po današnji predstavitvi pa so podporo Teršku sporočili tudi v SMC, kar kaže, da bo dobil vsaj 46 poslanskih glasov, ki jih potrebuje za izvolitev.  

Podpora SAB je sicer še negotova. Zobčeve ne podpirajo, po ocenah Bratuškove pa bi lahko v naboru prijavljenih za ustavnega sodnika dobili boljšega kandidata, kot je Teršek, ki je za SAB pogojno sprejemljiv. Ali ga bodo podprli, se bodo v poslanski skupini še pogovorili, je povedala Bratuškova. Po njenih besedah se morajo tudi pogovoriti, kaj so sploh alternative.

Predsednik Pahor se je za javne predstavitve kandidatov odločil, ker prispevajo k preglednosti in kakovosti postopkov izvolitve visokih državnih funkcionarjev ter krepijo zaupanje javnosti. Hkrati pa takšne predstavitve omogočajo, da se javnost s kandidatom spozna, še preden o njem dokončno odloči državni zbor ali ga na položaj neposredno imenuje predsednik republike.

Pahor je 14. februarja objavil javni poziv za zbiranje predlogov možnih kandidatov za prosto mesto sodnika na ustavnem sodišču, na katerega je prispelo sedem kandidatur – poleg Terškove in Zobčeve so prispele tudi kandidature Branka Koržeta, Anžeta Erbežnika, Roka Svetliča, Marka Starmana in Janeza Pogorelca. Zakon o ustavnem sodišču določa, da predsednik republike lahko izbere kandidata med prijavljeni kandidati, lahko pa DZ predlaga tudi druge kandidate. Glasovanje o kandidatu je v DZ tajno, za izvolitev pa je potrebnih 46 glasov.