Plinski terminali: 'Smrt tržaškega je smrt koprskega pristanišča'

Če bi v Tržaškem zalivu zgradili morebitne plinske terminale, bi bil vpliv na slovensko obalo zelo velik in negativen, opozarjajo okoljevarstveniki. Spremenilo bi se okolje in posledično tudi socialna ter gospodarska podoba Tržaškega zaliva, še opozarjajo.

Po besedah člana mednarodne okoljske organizacije Alpe Adria Green (AAG) in okoljevarstvenika Franca Malečkarja so italijanski in slovenski strokovnjaki dodelili oceno "katastrofalno" morebitnim terminalom ne glede na način segrevanja na –160 stopinj Celzija ohlajenega metana, in sicer zaradi dviga živega srebra z morskega dna, ogrožanja varnosti prometa, posledic nesreč in socialnoekonomskih vplivov.

"Izračunali so, da bi imele ribe 44 mikrogramov živega srebra na kilogram teže. Ker v severnem Jadranu drstijo ribe s širšega območja, je ob napovedani podmorski reki 'varikine' (dnevno bi en uplinjevalnik spustil 600.000 m3 ohlajene, klorirane vode, s katero bi preprečevali rast organizmov v ceveh za segrevanje plina) lahko predvideti biološko in ekonomsko katastrofo regionalnih razsežnosti. Samo na italijanski strani Tržaškega zaliva bi bilo ob delo dvesto ribičev," je o precej temni prihodnosti za ribiče povedal naš sogovornik.

"Mednarodna pomorska organizacija je določila za gornji Jadran poldrugo miljo dolg polkrog prepovedi plovbe," je še pojasnil za 24ur.com in dodal, da ni dvoma, da bi zaradi riaškega tipa obale tak režim veljal tudi v Tržaškem zalivu. Izpostavil pa je, da bi zaradi goste poseljenosti sledila še militarizacija kopnega. "V tehničnem gradivu lahko preberemo, da bi se tanker približeval pristanišču s hitrostjo okrog 3,5 kilometra na uro. Pristanišči v Kopru in Trstu bi bili blokirani vsakič za vsaj tri ure. Kaj bi to pomenilo za pretovor kontejnerjev, kjer je zahtevana hitrost 90 sekund na enoto, ni težko ugotoviti. Zato je upravičeno pričakovati nazadovanje razvoja pristanišč športnih plovil in celo slovo od potniških križark. Padec cen nepremičnin na teh območjih za enajst odstotkov pa napovedujejo že investitorji sami," je razložil Malečkar.

V primeru nesreče bi lahko umrlo tudi do 120.000 ljudi

V nadaljevanju je Malečkar pojasnil, da je podjetje TGE predstavilo uplinjanje metana z njegovim kurjenjem v Kopru, s čimer bi se izognili ohlajanju morja – kot dodani vrednosti bi bili plinska elektrarna in povečan poslovni turizem. "Pobudnik žaveljskega monstruma je ponudil uporabo vode iz bližnje sežigalnice odpadkov. Ne navaja, da bi za to potreboval najmanj 1250 ton odpadkov na dan, kar bi pomenilo povečane izpuste rakotvornega dioksina. Postavitev plinskih elektrarn pomeni še vedno našo odvisnost od fosilnih goriv in plačevanje 'odpustkov' EU na račun davkoplačevalcev," je opozoril Malečkar in poudaril, da se ponudniki vseh treh naprav izogibajo obravnavi možnih nesreč.

Že manjša odprtina na terminalu na morju bi povzročila eksplozijski oblak, ki bi segal prek Pirana; v krogu štirih kilometrov okrog Žavelj bi bilo mrtvih 120.000 ljudi, je dejal naš sogovornik. "Okoljevarstvena organizacija je zbrala podatke o preko petdesetih delovnih nesrečah v uplinjevalcih. V projektnih dokumentih ne zasledimo obravnave evropske direktive Seveso. Ta prepoveduje postavitev nevarnih objektov zraven tistih, ki že obstajajo, zaradi učinka domin ob morebitni nezgodi. V gradivu državnega sveta lahko preberemo, da to ni samo teoretična nevarnost. Zgolj naključno se Koper ni spremenil v 'Razdrto pri Izoli' ob nesreči z ogljikovim disulfidom v pristaniškem kemijskem terminalu," je opozoril Malečkar.

"Za tak položaj je kriv nacionalizem"

Italija se je sicer že odločila, da da pozitivno mnenje za plinske terminale. Malečkar je ob tem izredno kritičen: "Če zanemarimo doslej našteta dejstva in dodamo neizkoriščenost in problematičnost že dosedanjih naprav, mafijsko lastništvo enega od plačnikov in njegovo vpletenost v kršenje človekovih pravic in genocid v Južni Ameriki ter presežke dosedanje diverzificirane energetske oskrbe, ki ji je za dodati vse bližnje nove plinovode, je vztrajanje oblastnikov zahodnih sosedov na videz nesmiselno. Na izbiro lokacij za terminala gotovo vpliva političnostrateški položaj Trsta z okolico, ki je gnilo slepo črevo italijanskega škornja. Negativne posledice dejavnosti še najbolj škodijo sosedi." Kritičen je tudi do mlačnosti naše oblasti, zato meni, da ni čudno, da so tu ekološko sporne naprave, kot so že omenjena sežigalnica, tudi radioaktivnih, odpadkov, največja deponija naftnih derivatov v Sredozemlju, tovarna azbestnih plošč ...

Meni, da je za tak položaj kriv nacionalizem na Tržaškem z volilnim telesom, ki se bo vedno izreklo za desno opcijo, ne glede na posledice, in ki je za vsak projekt, ki mu Slovenci nasprotujemo. Poleg tega je "hiranje tržaškega in onesposabljanje koprskega pristanišča v prid ostalim jadranskim in tirenskim konkurentom", je prepričan Malečkar.

Italijanom argumentov za vztrajanje pri gradnji uplinjevalcev zmanjkuje, kar dokazuje zatekanje k izsiljevanju s slovenskimi prekomejnimi okoljskimi problemi, kot je jedrska elektrarna, sodno dokazanemu poneverjanju podatkov in ustrahovanju okoljevarstvenikov, je poudaril Malečkar. "Vedo, da bi obravnava te problematike v organih Evropske unije bila lahko usodna za izvedbo, saj jih je težko utišati. Da ne mislijo odnehati, kaže absurden predlog za podmorski plinovod od terminala v Žavljah do izliva Soče. Ali ne bi mogli naprave zgraditi kar tam!" zaključuje.

Obalne občine so pokazale zobe

Plinski terminali so trn v peti tudi za vse tri obalne občine. Kot so sporočili iz Občine Piran, so že julija lani obsodili odločitev italijanskega okoljskega ministrstva, ki je dalo pozitivno mnenje in s tem okoljsko soglasje za gradnjo off-shore terminalov in plinovoda Trst–Gradež–Vileš. "Nerazumno je, da je italijansko okoljsko ministrstvo dalo pozitivno mnenje kljub nasprotovanju občin v Tržaškem zalivu in kljub opozorilom o negativnih vplivih takšnega objekta. Na Občini Piran bomo še naprej nasprotovali gradnji, saj je turizem naš glavni vir dohodka, zato se ne moremo in se ne bomo sprijaznili z gradnjo ekološke bombe pred našo obalo," so še sporočili.

Tudi v Izoli nasprotujejo gradnji terminalov. Menijo namreč, da bi gradnja škodovala vsem obalnim občinam. Ne sklada se namreč s cilji in strategijami, ki jih ima izolska občina na področju izboljšanja kakovosti življenja, trajnostnega razvoja, turizma. Kot so poudarili, bi imeli terminali na vse to negativni učinek. Ob enem so izpostavili, da je pritisk kapitala brez upoštevanja lokalnega prebivalstva nedopusten še posebej, ker analize postavitve terminalov dokazujejo negativne vplive na slovensko, italijansko in hrvaško obalo.

V Mestni občini Koper (MOK) so prav tako proti gradnji. Večkrat so že opozorili, da bodo naredili vse, kar je v njihovi moči, da terminalov ne bi zgradili, ne na morju ne na obali.

Tudi italijanska občina Milje je absolutno proti gradnji plinskih terminalov. Menijo namreč, da bi gradnja z gospodarskega vidika pomenila smrt tržaškega pristanišča in posledično smrt koprskega pristanišča. Poleg tega poudarjajo, da bi bile predvsem zaradi živega srebra posledice hude tudi za okolje. Odpadne snovi bi tokovi raznesli po vsem Jadranu, so razložili.

Menijo še, da je pri preprečitvi gradnje ključna vloga evropskega komisarja za okolje Janeza Potočnika. Kot so povedali, je ta pritožbo, ki jo je AAG poslal Evropski komisiji, pustil v predalu. Na občini so poudarili še, da je to v nasprotju s tem, kar bi Komisija morala narediti. Poudarili so, da bi morala Komisija reagirati.

"Prekrškovni postopek se lahko začne šele po izdaji gradbenega dovoljenja"

Ob dialogu med Slovenijo in Italijo glede plinskih terminalov bi lahko bila končna rešitev ugodnejša za okolje in državi kot v primeru, če dialoga ne bo, pa je aprila dejal Potočnik. Prepričan je, da je treba izdelati skupno strategijo držav, ki si delijo severni Jadran.

Komisar Potočnik je glede gradnje plinskih terminalov v Tržaškem zalivu pojasnil, da so plinski terminali italijanska investicija, ki mora spoštovati tudi zahteve, ki jih predpisuje skupna evropska zakonodaja.

"Gre za tri investicije, ena na obali, druga je povezava na plinovod in tretja na morju. Vztrajali smo, da se naredi presoja vplivov na okolje vseh treh investicij hkrati," je dejal Potočnik.

Evropska direktiva predvideva tudi popolno obveščanje javnosti in možnost javnosti do vpogleda. Če se ne strinja s čemer koli, lahko pred upravnimi organi izpodbija postopke. "Če gre za čezmejne vplive, kar po našem mnenju v tem primeru gre, mora biti po direktivi vzpostavljeno posvetovanje z državo, ki je prizadeta. To so na italijanski strani naredili," je dejal Potočnik.

Ob tem je poudaril, da za omenjene objekte še ni bilo izdano nobeno gradbeno dovoljenje. Šele po njegovi izdaji namreč lahko Komisija po zakonodaji začne prekrškovni postopek, če bi ga opazili.

Potočnik je izpostavil, da pozorno spremljajo to investicijo in da so stalno vključeni v vzpodbujanje obeh držav k dialogu.