Potem ko smo v naši oddaji 24UR ZVEČER razkrili star posnetek pogovora med tedanjim gospodarskim ministrom Andrejem Vizjakom in tajkunom Bojanom Petanom, v katerem se pogovarjata o obvladovanju Term Čatež, zdaj nove informacije kažejo, da dogovori med njima niso potekali samo takrat, ampak očitno še vedno trajajo.
Iz registra lobističnih stikov je razvidno, da je Vizjak julija lani, le štiri mesece potem, ko je prevzel vodenje ministrstva za okolje, obiskal Terme Čatež, ki jih vodi Petan. Tam so mu predstavili pobudo za spremembo koncesije za črpanje termalne vode in ministrstvo zaprosili za dovoljenje za povečanje količin vode iz obstoječih vrtin z 250.000 na 1,1 milijona kubičnih metrov na leto. In res, slab mesec dni po obisku je okoljsko ministrstvo pripravilo novo, popravljeno različico koncesije, ki jo je vlada potrdila, poroča portal Necenzurirano.
Letos poleti se je zgodba ponovila. Ministrstvo je objavilo javni razpis za podelitev še ene koncesije – tokrat za letno črpanje dodatnih 400.000 kubičnih metrov vode iz nove vrtine. V Termah Čatež so bili edini, ki so se prijavili in koncesijo tudi dobili. Zdaj lahko črpajo 1,5 milijona kubičnih metrov vode na leto, kar je šestkrat več kot pred tem.
Ravnanje v nasprotju z vladnimi uredbami
Največja težava pa je v tem, izpostavlja omenjeni portal, da je Vizjak Petanovi želji ugodil kljub temu, da ministrstvo za okolje že več let opozarja na kritične razmere na področju rabe geotermalne vode na območju Čateža, povečanje obstoječe in podelitev nove koncesije pa sta celo v nasprotju z vladnimi uredbami in načrti ministrstva na področju urejanja voda.
Uredba o načrtu upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja izrecno določa, da se lahko nove koncesije za izkoriščanje termalne vode v Krško-brežiškem bazenu, kjer se nahajajo Terme Čatež, podelijo samo v primeru, če trend gladine termalne vode ni več padajoč. Povečanje količin črpanja vode je možno samo v primeru rabe vode za ogrevanje, ne pa za kopanje, in še to pod pogojem, da zdravilišča zgradijo t. i. reinjekcijske vrtine, s katerimi se odvzeta voda vrača v vodonosnik. A v vladni uredbi, na podlagi katere so Terme Čatež dobile obe koncesiji, ni moč najti pogoja, da bi moral koncesionar vračati vodo v vrtino. Iz dokumentov je razvidno tudi, da so v Termah Čatež dovoljenje za povečanje črpanja termalne vode dobili, ne da bi morali predložiti dokazila, da se gladina podzemne shrambe vode na tem območju viša.
Dr. Nina Rman z Geološkega zavoda Slovenije je za Necenzurirano poudarila, da se je trend zniževanja gladine podzemne vode na območju Krško-brežiškega bazena v zadnjih letih upočasnil in se postopno kaže stabilizacija gladine. A je hkrati opozorila, da gre pričakovati nadaljnje zniževanje gladine, če bi se količine odvzema glede na pretekla leta povečale, kar bo zahtevalo omejitve črpanja.
Janševa vlada je sicer v tem mandatu izdala le dve novi uredbi za izdajo koncesije za rabo termalne vode za kopališko dejavnost. Prvo je dobil Petan, drugo pa družba Terme Gaja, projekt izgradnje luksuznega hotelskega kompleksa, ki ga že več kot desetletje snuje župan občine Destrnik Franc Pukšič, nekdanji poslanec SDS.
O čem sta se Vizjak in Petan pravzaprav dogovarjala?
Medtem Mladina danes razkriva, kaj bi lahko bil predmet pogovora med Vizjakom in Petanom. Za razumevanje pogovora je, kot pojasnjujejo, bistvena številka, ki jo izreče Petan – 34 milijonov. Toliko je bil namreč takrat vreden delež države oz. državne Kapitalske družbe v Termah Čatež. Pogovarjala pa sta se o nakupu državnega deleža in s tem o prevzemu družbe Terme Čatež. Petan je Vizjaku predstavil načrt, da bo, ker že ima dobrih 23 odstotkov družbe, posredno pa še dobrih 10 odstotkov v povezanih družbah, v prihodnjih mesecih objavil prevzemno ponudbo za Terme Čatež.
Za Terme Čatež so se zanimali tudi drugi investitorji, Vizjak pa je bil tisti, ki je odločal o tem, katero prevzemno ponudbo bo država, ki ji je pripadal 30-odstotni delež družbe, sprejela. Zato Vizjak na posnetku Petanu reče: "Ne boš imel garancije, če boš manj ponudil kot oni. Jaz ti ne morem dati garancije. Jaz ti pa lahko rečem, da bomo, kar se države tiče, bolj dobrohotno gledali na to, kot pa na uno. Ker imamo za to razloge." Govori torej o drugi ponudbi.
Poleg Petana se je za nakup Term Čatež zanimala tudi skupina okoli Darija Južne – Vizjakovega prijatelja in enega večjih lastnikov Petrola. Ko je pogovor potekal, je bil Petan stisnjen v kot, vojna med njim in Janševo vlado je trajala že od leta 2005. Junija je nadzorni svet Term Čatež, ki ga je vodil Petan, zamenjal direktorja družbe Boruta Mokroviča. Takoj za tem so nadzorniki Petana razrešili z mesta predsednika nadzornega sveta, Gorana Brankoviča pa z mesta začasnega direktorja družbe. Prvi nadzornik je postal predstavnik državne kapitalske družbe (KAD) Mladen Stariha, novi direktor pa Mladen Kučiš, oba sta bila povezana z vlado. Petan je sicer ostal član nadzornega sveta, a ni imel več nadzora nad družbo, spominja Mladina.
Leta 2008 je Petan prek družbe Delo Prodaja poskušal prevzeti Terme Čatež na način, da je s prevzemom odkupil delež države oz. Kapitalske družbe. Država bi namreč prodala svojih dobrih 31 odstotkov v Termah Čatež Petanovi družbi za posebej za to izdane obveznice Dela Prodaje. Petan za ta delež ne bi dal denarja, pač pa obveznice v vrednosti dobrih 30 milijonov. Te obveznice so imele dospetje 10 let, obrestna mera pa je bila izjemno nizka, euribor plus 0,6 odstotka. Vlada bi torej s tem svojemu domnevnemu največjemu nasprotniku dala desetletni kredit z izjemno nizko obrestno mero in mu prepustila družbo v večinsko last. To ponudbo je Petan poslal državni Kapitalski družbi, hkrati pa vztrajal, da bo umaknil lastne delnice družbe, da bi s tem povečal relativni delež prijateljskih lastnikov delnic oz. delnic, ki jih je sam nadzoroval. In prav to je tisto, kar ga Vizjak v posnetku prepričuje, naj ne stori, naj počaka, da mu bo država prodala delež Kapitalske družbe. A Petan je vztrajal, da bo posel izpeljal z umikom lastnih delnic, ki so bile takrat uradno v lasti podrejenih družb Marina Portorož in TPP. Terme Čatež so jih morale od njiju pridobiti. Zanje so zato nato same Terme Čatež iz kapitala in rezerv plačale 31,2 milijona evrov. O teh milijonih in plačilu davka na to transakcijo se pogovarjata Vizjak in Petan, še opozarja Mladina.
Petan in Vizjak sta bila torej že dogovorjena, da bodo Terme Čatež prešle v last Petana, a njemu se je bolj mudilo in je hotel to izpeljati čim prej, z nakupom delnic ostalih velikih lastnikov in z umikom lastnih delnic. Da ta dogovor obstaja, je razvidno tudi iz Vizjakovega stavka: "Jaz ti ponujam ... bi rekel, mogoče, neko vmesno obdobje, kjer bomo imeli vsi malo facesavinga in ne bomo ratili, ker je to brez veze. Ni nobenega ... ti boš tako ali tako enkrat imel ta Kadov delež in boš lahko takoj poklical nadzorni svet in naredil, kar boš hotel."
Čeprav javnosti ni znano, kako so potekali nadaljnji pogovori med vladno stranjo in Petanom, pa vemo, da mu je leta 2008 nekako uspelo spet prevzeti Terme Čatež, ne da bi se razmerja med deleži državne in njegove strani spremenili. Le kaj se je spremenilo, se lahko upravičeno sprašujemo.
Ministrstvo: Terme Čatež se ne bodo mogle več izmikati obveznostim v zvezi z rabo termalne vode
Na podatke objavljene v prispevku Necenzurirano so se odzvali na ministrstvu. Kot pravijo, so navedena dejstva povsem iztrgana iz konteksta. Gre namreč ravno nasprotno, pravijo - za ureditev obstoječih rab na podlagi zatečenega stanja. "Ministrstvo je v sodelovanju z inšpekcijskimi službami rešilo stanje, pri čemer so bile Terme Čatež med najbolj zavzetimi pri izmikanju obveznostmi v zvezi z rabo termalne vode."
Koncesije so bile za obstoječe rabe vode v pretežnem delu podeljene v letu 2015, v nadaljevanju pa so se dokončale še tiste pobude, ki se v letu 2015 niso mogle zato, ker so bili na razpolago pomanjkljivi podatki, ali pa so bile druge ovire, pravijo na ministrstvu. "Glede Term Čatež je oviro predstavljalo neurejeno lastniško razmerje na nekaterih zemljiščih, kjer se nahajajo vrtine, ki jih uporabljajo Terme Čatež, ker so bile nepremičnine v postopku denacionalizacije vrnjene denacionalizacijskim upravičencem."
Na ministrstvu pravijo, da se koncesionarjem šele z ureditvijo stanja z izdajo uredb ter sklenitvijo koncesijskih pogodb, nalaga obveznost namestitve merilnih naprav ter poročanja podatkov v ustrezne baze podatkov z namenom spremljanja stanja, ter nalagajo določeni pogoji za ohranjanje okolja. "Ne nazadnje pa je potrebno izpostaviti, da je šele na podlagi izdanih uredb oziroma sklenjenih koncesijskih pogodb koncesionar dolžan plačevati plačilo za koncesijo, kar prej ni bilo urejeno in je imel koncesionar dejansko korist zaradi neurejenega stanja."
V konkretnem primeru sta pobudo za podelitev koncesije dali gospodarski družbi Terme Čatež d. d., Topliška cesta 35, 8250 Brežice dne 13. 10. 2005 ter Cvetje Čatež d. d., Topliška cesta 34, 8250 Brežice dne 23. 9. 2008. Strokovne podlage, ki jih je izdelal Geološki zavod Slovenije so ocenile količino črpanja na 2.200.000. m3 in na takšno stanje dejanske rabe se je načrtovalo ukrepe. Uredbe so torej predstavljale legalizacijo obstoječega stanja, kajti inšpekcija bi v nasprotnem primeru lahko Terme Čatež zaprla. Izdane uredbe za podelitev koncesije družbi Terme Čatež d.d. pa "niso omogočile dodatnega črpanja, kot izhaja iz članka, ampak gre zgolj za legalizacijo stanja."
Šlo je za obstoječe objekte, za ureditev dejanskega stanja in količina rabe vode se ni povečala, pravijo na ministrstvu. "V določenih primerih se bo količina rabe podzemne vode celo zmanjšala zaradi uvedbe pogoja v koncesijskem aktu po 70 odstotkov izkoriščenosti dobljene toplote s formulo, ki bo od koncesionarja zahtevala večjo racionalnost pri rabi termalne vode."
Glede naved o Termah Banovci pa na ministrstvu pravijo, da se bo dovoljena količina rabe vode lahko povečala šele takrat, ko bo koncesionar zagotovil reinjekcijski sistem. "Torej je povečanje količine rabe termalne vode pogojno."
KOMENTARJI (493)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.