'Staro' in 'osamosvojitveno' TO povezujejo le ljudje

Proslavo so na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču pripravili zveza veteranov vojne za Slovenijo, Policijsko veteransko društvo Sever in Zveza slovenskih častnikov. Organizatorji so izdali tudi zbornik z naslovom Nastanek in razvoj slovenske teritorialne obrambe - del nacionalne vojaške tradicije. Izdajatelji zbornik razumejo kot pomemben prispevek k slovenski vojaški zgodovini.

Urednik omenjenega zbornika in predsednik Zveze slovenskih častnikov Alojz Šteiner je sicer na nedavni predstavitvi publikacije opozoril na dejstvo, da v razvoju TO najprej opazimo značilnosti nacionalne vojske in nato njen prehod v državno vojsko. Po njegovih besedah je umestno vprašanje, kaj se bo moralo še zgoditi, da bomo priznali pomen začetkov pred 50. leti za oblikovanje Slovenske vojske in policije.

Nekdanji poveljujoči častnik TO med osamosvojitveno vojno Janez Slapar je ocenil, da je ustanovitev TO leta 1968 pomenila ponoven začetek nastajanja oborožene sile slovenskega naroda: "Oblikovanje in razvoj TO sta vplivala na razmere in naše bojne zmogljivosti. tako smo lahko leta 1991 z močno in stvarno silo zavarovali in z oboroženim bojem obranili svojo državo."

Direktor Inštituta za novejšo zgodovino Damijan Guštin pa je na predstavitvi zbornika dejal, da se je slovenska TO za razliko od TO drugih jugoslovanski republik uspela vsaj deloma izogniti razgradnji in jo je Slovenija v času osamosvojitve prevzela za zametek svoje državne vojske: "V vojni za obrambo samostojnosti in neodvisnosti Slovenije junija in julija 1991 se je tudi uspešno obnesla v boju."

Kaj pravijo akterji osamosvojitve?

Da mi med strukturama morali razlikovati, pa menijo akterji osamosvojitve. Med njimi nekdanji poveljnik Manevrske strukture narodne zaščite Anton Krkovič in  predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle, ki sta na zaplet opozorila tudi pisno. Peterle je spisal odprto pismo predsedniku države Borutu Pahorju in v njem zapisal, da od njega pričakuje, da bo "razlikoval med TO, ki je podprla JLA in TO, ki jo je skupaj s slovensko policijo v vojni za Slovenijo premagala. Še posebej zaradi tistih, ki so padli za slovensko svobodo."

Pahor vseeno spisal govor

Da Pahor kljub drugačnim pozivom bo govoril, je bilo jasno že iz njegovega odziva na kritična pisanje, kjer pa je pojasnil: "Za odgovor sem si vzel par mesecev časa in v tem obdobju opravil nekaj posvetovanj o tem ali je prav ali narobe, da praznujemo samo ustanovitev teritorialne obrambe. Ni sporno, da je teritorialna obramba, z vsemi spremembami, ki jih je bila deležna v času po osamosvojitvi, vojaško zavarovala razglasitev samostojne slovenske države. Sporno pa bi utegnilo biti, ali je prav, da se praznuje tudi njena ustanovitev leta 1968, ki ni imela opravka z vrednotami in cilji slovenske osamosvojitve. Ugotovil sem, da se mnogi pripadniki teritorialne obrambe v času osamosvojitve čudijo vprašanju, zakaj ne bi praznovali tudi njene ustanovitve, še zlasti, ker smo jo praznovali tudi po demokratičnih volitvah in bi mojo zavrnitev sodelovanja šteli kot nečastno. Na koncu sem se odločil, da sprejmem povabilo za častno govorništvo in tam odkrito povem, da utegne to praznovanje dodatno razdeliti javnost glede nekaterih pomembnih zadev, ki so povezane z nastajanjem slovenske vojske. Upoštevati je namreč potrebno, da so bile v letih 1990 in 1991 še pred začetkom osamosvojitvene vojne, izvedene pomembne spremembe v teritorialne obrambi. Toda res je, da te spremembe sploh ne bile mogoče, če v osnovi teritorialne obrambe sploh ne bi bilo. Poleg tega sem se za osrednje govorništvo odločil zato, ker želim kljub mojim drugačnim prizadevanjem opozoriti, da se poglablja razkol v razlagi osamosvojitve in tudi nastanka slovenske vojske, razkol, ki presega ožje razsežnosti zgodovinske stroke, in postaja globoko politične narave. To mojo vznemirjenost sem večkrat omenil, nazadnje javno na sprejemu, ki sem ga priredil ob 30. obletnici praznovanja ustanovitve odbora za varstvo človekovih pravic. Zavedam se - na to sem opozoril tudi prireditelja - da bo to praznovanje naletelo na različne odmeve. Vseeno se mi je zdelo bolje, da v tem primeru o tem sam tudi spregovorim v slavnostnem govoru. Prav tako sem Zvezo vojnih veteranov za Slovenijo prosil, naj premislijo glede simbolov, ki jih utegnejo uporabiti za obeležitev te obletnice. Zame ni dvoma, da sodijo tja edino le simboli slovenske države."

Kaj je povedal?

Pahor je danes v slavnostnem govoru poudaril, da različni pogledi na zaznamovanje obletnice TO niso razlog za poglabljanje polemik o nastanku slovenske države in njene vojske in dodal, da Slovenska vojska ni neposredna naslednica TO, kot je bila ustanovljena pred 50 leti.

"Po slovenski vojski je prvič zadišalo pred 28 leti. Šele po prelomnih spremembah teritorialne obrambe v začetku 90. let se je začela vzpostavljati vojaška sila nove države," je navedel Pahor. Da je TO lahko vojaško zavarovala osamosvojitev Slovenije, je po njegovih besedah morala biti v letih 1990 in 1991, v času Demosove vlade, deležna prelomnih sprememb.

Kot je opozoril Pahor, so bile spremembe tolikšne, da TO pred njimi in po njih ni bila ne enaka, ne ista: "Tu ni kontinuitete. Vendar pa je ena vez, ki ju povezuje - ljudje. Drugače povedano, velika večina pripadnikov teritorialne obrambe pred spremembami 1990 in 1991 so bili pripadniki teritorialne obrambe kot novonastajajoče Slovenske vojske, ki je poleti 1991 vojaško zavarovala osamosvojitev Slovenije."

Predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo Ladislav Lipič pa je v nagovoru udeležencem proslave zavrnil "trditve posameznikov o dveh teritorialnih obrambah", kajti takšne trditve so po njegovih besedah žalitev vseh, ki so prispevali k obrambi Slovenije: "Nam, spoštovani, ni bilo treba pisati pristopnih izjav za prehod iz ene teritorialne obrambe v drugo."