Evropska komisija bo danes kljub nasprotovanju Slovenije sprožila postopek za sprejetje zakonodaje v obliki delegiranega akta, s katerim želi Hrvaški dodeliti omejeno izjemo pri uporabi imena teran. Skupina strokovnjakov za vino bo danes prvič razpravljala o osnutku delegiranega akta, kar velja za začetek postopka.
Nasprotujoče si trditve evropskega komisarja in ministra za kmetijstvo
Medtem pa so veliko prahu dvignile izjave evropskega komisarja za kmetijstvo Phila Hogana, ki je govoril za TV Slovenija. V pogovoru je namreč večkrat ponovil, da ga je Židan prosil za nekaj časa, da bi s Hrvaško sklenili prijateljski dogovor glede terana. Dejal je tudi, da je bilo vprašanje zaščite terana predmet pristopnih pogajanj s Hrvaško.
Minister za kmetijstvo Dejan Židan te navedbe odločno zanika in trdi nasprotno: teran ni bil predmet pogajanj. Kot je zapisal, ni komisarju nikoli omenil, predlagal ali se z njim celo strinjal, da Slovenija potrebuje čas za pogajanja v zadevi teran.
"Za Slovenijo to ni bilo nikoli sprejemljivo, saj je teran zaprta zadeva, zaščita je bila pridobljena po pravnem redu EU in to smo kot država tudi spoštovali in zagovarjali," je zapisal Židan.
V NSi zahtevajo razkritje pogovorov med Slovenijo in komisijo glede zaščite terana
Nasprotujoči si izjavi evropskega komisarja za kmetijstvo Hogana in kmetijskega ministra Židana pa so močno razburile NSi, kjer so se ostro odzvali.
"Glede na besede evropskega komisarja in današnje izjave Židana, se v poslanski skupini NSi sprašujemo, kdo tu laže in kdo na ta način dela škodo slovenskim proizvajalcem terana," je bila v današnji izjavi za javnost ostra podpredsednica NSi Iva Dimic. Kot je dodala, so slednji ves čas delali na kakovosti terana in imajo pravico vedeti, ali je bilo v tem času res dogovorjeno, da se zadeve s Hrvaško poskušajo rešiti, pa ni bilo tako.
"Če je bil res dodeljen časovni odlok, nas zanima, katere aktivnosti je minister v tem času speljal. In če je krivda na strani komisije, menimo, da se mora slovenska vlada enostavno vključiti v pogajanja in Hrvaški preprečiti dodelitev pravice glede terana," je dejala.
Kot je v izjavi še izpostavila Dimičeva, želijo, da se razkrije dokumentacija, kako so potekali pogovori Slovenije in Evropske komisije glede zaščite terana. "Ta zgodba se mora končati v dobrobit slovenskih proizvajalcev," je sklenila.
Židan: Komisija se je s Hrvaško dogovarjala za našim hrbtom
Komisija vztraja, da bo teran še vedno zaščiten izključno kot slovensko vino, Hrvaška pa bo lahko ime sorte grozdja teran uporabljala pri označevanju vina z zaščiteno označbo porekla z imenom Hrvatska Istra.
Pri označevanju bo treba upoštevati stroge pogoje. Napis teran bo moral biti manjši kot napis Hrvatska Istra in oba naziva bosta morala biti na istem vidnem polju, torej na sprednji ali hrbtni strani steklenice.
Slovenija kljub tem zagotovilom trdi, da bruseljska rešitev potencialno neposredno ekonomsko ogroža slovenske proizvajalce. A gre še za veliko več kot zgolj za zaščito terana, opozarja slovenski kmetijski minister.
Židan komisiji med drugim očita, da se je s Hrvaško dogovarjala za njenim hrbtom in torej ni ravnala v dobri veri ter da bi z načrtovano izjemo ustvarila nevaren presedan in prekoračila svoje pristojnosti.
Vse to po ministrovih besedah ustvarja zelo negativno podobo EU v Sloveniji. Legalizacija kršenja pravnega reda v drugi članici le še krepi negativna čustva do EU, kar je zelo nevarno, je pred časom opozoril minister.
Židan je sicer zadovoljen, ker je Slovenija uspela vzbuditi veliko zanimanja med članicami za to vprašanje, ne pričakuje pa, da bi ji uspelo zbrati dvojno večino, ki je potrebna za zavrnitev delegiranega akta.
Delegirani akt je mogoče zavrniti s 55 odstotki glasov članic, ki predstavljajo 65 odstotkov prebivalstva unije. Po Židanovem mnenju je malo verjetno, da bi se toliko članic izpostavilo, saj ima vsaka država kakšno odprto težavo s komisijo.
Bo Slovenija tožila komisijo?
Ker tako Slovenija kot Evropska komisija vztrajata pri svojem, prepričani, da je zakon na njuni strani, se trenutno zdi, da se slovenski tožbi proti komisiji na Sodišču EU v Luksemburgu ne bo mogoče izogniti.
Ko delegirani akt začne veljati, ima članica dva meseca časa, da vloži tožbo na evropsko sodišče, je v ponedeljek v Bruslju pojasnil Židan in ponovil, da bo Slovenija to tudi storila, če bo šlo tako daleč.
Hrvaška je že ves čas, odkar je komisija decembra razkrila svoje načrte, redkobesedna. V celoti bo podprla odločitev komisije, ne glede na to, kakšna bo, je v ponedeljek v Bruslju dejal hrvaški kmetijski minister Tomislav Tolušić.
KOMENTARJI (59)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.