Teorije zarote, neresnične zgodbe in obtožbe se širijo hitreje kot koronavirus

Najbolj ogrožena skupina so predvsem tisti, ki imajo kakšne druge kronične bolezni, ki lahko povzročijo dodatne zaplete. Ogroža vse prebivalstvo, še posebej starejše ljudi, bolnike s kroničnimi srčnimi, pljučnimi, presnovnimi in drugimi boleznimi ter majhne otroke. Prenaša se s kužnimi kapljicami in prek površin, ki so onesnažene z izločki dihal obolelega z gripo. Kužne kapljice nastanejo ob kihanju, kašljanju in glasnem govorjenju. Prepotujejo razdaljo največ do enega metra. Pri starejših, ki se zdravijo zaradi kroničnih bolezni, in pri ljudeh s slabšo obrambno sposobnostjo, je bolezen lahko težka. Ves prej napisan potek in zapleti ob okužbi so za drugo bolezen - gripo, virusno boleznijo, ki vsakoletno v Sloveniji številne priklene v posteljo, na desetine jih tudi umre. A večina je skoraj enaka navodila že videla za koronavirus. Le da en virus povzroča neizmeren strah, drugi pa je rešljiv "z ležanjem in čajem". A ne pozabimo, v letošnji sezoni so laboratorijsko potrdili približno 2.500 primerov gripe, število okuženih je veliko večje, tudi smrti so že zabeležili.

Koronavirusa ne smemo podcenjevati, je zelo virulenten, smrtnost je po zadnjih podatkih okoli 2,3-odstotna, zato je treba sprejeti ukrepe, ki bi zmanjševali širjenje med ljudi. Novi koronavirus ima številne neznanke, a kot pravi svetovna zdravstvena organizacija (WHO), je genetsko zelo podoben virusu SARS-CoV-1, ki je po svetu razsajal leta 2003 in so države sprejemale podobne ukrepe kot danes.  

 V raziskavi v reviji JAMA je bilo 81 odstotkov primerov razvrščenih kot blagih, kar pomeni, da se pljučnica ni razvila ali pa je ta bila blaga. Štirinajst odstotkov primerov je bilo težjih (zaznamovano z oteženim dihanjem), pet odstotkov pa kritičnih (odpoved dihanja, septični šok in/ali disfunkcija ali odpoved več organov). Kot pišejo v raziskavi, so najbolj na udaru starejši ljudje in tisti, ki že imajo druge bolezni. 

V primerjavi s koronavirusi sars (sars-CoV) in korovirusom mers (bližnjevzhodni dihalni sindrom), ki sta bila oba identificirana v zadnjih 20 letih, je covid-19 verjetno bolj prenosljiv, vendar ne tako smrtonosen, ugotavljajo raziskovalci (sars je imel 9,6-odstotno smrtnost; mers pa kar 34,4-odstotno) in za razliko od sarsa in mersa izbruhi v bolnišnicah za covid-19 niso značilni.

Iz teh primerov in številnih drugih, ki so se v zadnjem stoletju pojavili na svetu, so strokovnjaki predpisali različne ukrepe, ki bi omejevali širjenje virusa in njegov nadzor. Leta izkušenj so pokazala, da sta najbolj učinkovita ukrepa dobra higiena in cepivo. Cepivo človeškemu imunskemu sistemu izda načrt, kako se uspešno boriti proti virusu, težava v globaliziranem svetu pa je, da je lokalni kitajski virus hitro prečkal meje in se pojavil v krajih, kjer imunost ni razvita. Zato so raziskave in razvoji cepiv nujno potrebni. Moderna tehnologija je svetlobna leta pred tistim, ki so bile 30-40 let nazaj, WHO že poroča, da so v fazi raziskav že nekatera cepiva. V primeru, da se odkrije uspešno cepivo, bo to po svetu in v vse laboratorije prišlo v nekaj dneh, izdelava pa bo prioriteta vseh. To zdaj raziskujejo v laboratorijih v desetinah držav po svetu, od ZDA, Kitajske, Rusije in številnih laboratorijih v EU.

Koronavirus je novi virus, a ukrepi, sistemi nadzora, orodja za izdelavo cepiv niso. WHO želi zmanjšati možnost njegovega širjenja, saj potrebuje čas za razvoj cepiva, a ti ukrepi veljajo tudi za ošpice, gripo in druge bolezni. Razlika je le v tem, da cepiva za to imamo, čeprav jih številni ne želijo uporabljati, saj verjamejo, da Soroš ali kakšen drug zlikovec želi pomoriti svetovno prebivalstvo. Še več, v Ljubljani je skupina ljudi ob širjenju virusa proti Sloveniji celo vložila podpise proti cepljenju.

Infodemija, ki je bolj škodljiva od virusa

WHO je opazil, da so se teorije zarote, nabiranje političnih točk in lažne novice širili nekajkrat hitreje kot pa sam virus. Ljude so prebrali novice na spletu in predvsem na družbenih omrežjih, da je bo virus bolj smrtonosen kot španska gripa leta 1918–1920, ki je pomorila več ljudi kot pa druga svetovna vojna. A veste, kateri tip gripe se je pojavil leta 1918? Strokovnjaki so pred leti preverili kri v zmrznjenem truplu in naši podtip H1N1, virusa gripe, ki se ciklično pojavlja že vse od izbruha leta 1918. Tudi v letošnjem zimskem obdobju razhaja podtip tega virusa, a večina panike ne dela. Ukrepi, kot so dobra higiena, razviti zdravstveni sistemu, orodja za omejevanje okužb, karantene in cepiva so uspešni pri zajezitvi večjih izbruhov, ki bi pomorili milijone. To je tudi šola iz izbruha leta 1918–1920. Novi koronavirus je po zadnjih podatkih usoden za 2,3 odstotka ljudi, kar je malo več kot pri gripi, kjer se giblje med 0,01-2 odstotka (odvisno od podtipa). Ptičja gripa (H5N1) je imela kar 60-odstotno zabeleženo umrljivost. 

WHO je dobival številna vprašanja, če drži ta mit ali drugi. Tako so znanstveniki morali objavljati, da česen, sušilci rok, sezamovo olje in številne druge zadeve NE zmanjšajo možnosti okužbe. To, da ljudje zahtevajo antibotike, ki pobijajo bakterije, ne viruse, pa je težava zdravstvenega osebja po celem svetu. Tudi žganje ne bo pomagalo.

Po slovenskih družbenih omrežjih lahko beremo o teorijah zarote, skrivanju pacientov, mrtvih po bolnišnicah in splošna panika se je razvila, še preden so tisti, ki bi morali preprečevati paniko, pravzaprav začeli uspešno delati. Med najbolj deljenimi posnetki na Facebooku so prikaz aretacije na Kitajskem, a samo 15 sekund raziskovanja pokaže, da gre za posnetek, kjer je kitajska policija prikazovala ukrepe, ki bi jih morali sprejeti, če bi zadeve ušle izpod nadzora. Pa niso. »Uveljavljeni« slovenski tviteraši večkrat na dan prodajajo lažne novice o potrjenih primerih, skrivanju zalog in (vpiši teorijo zarote). Težava slovenskih odločevalcev je bila predvsem v tem, da se niso zavedali, kako hitro lahko infopanika in infodemija zajameta populacijo. NJIZ in ministrstvo za zdravje so bili prepočasni v odzivanju, zadnje dneve svoje napake odpravljajo, a pandorina skrinja je bila odškrnjena, potrebno bo veliko napora, preden bodo ljudje pomirjeni.