Teorije zarote, ki se širijo hitreje kot puščavski prah

Ena od objav na družbenih omrežjih, ki se je širila hitreje od puščavskega peska, je bila, da naj bi Kemijski inštitut analiziral pesek, ki k nam pada z neba. Ob tem pa še, da so v njem našli kovine, ki jih v Sahari ni.

Objava je dosegla skoraj 4000 delitev, ob tem pa očitno nihče ni preveril resničnosti objave. S Kemijskega inštituta so nam namreč sporočili, da takšnih analiz niso opravili. Tako ne drži niti trditev, da so v pesku, ki je padel na Slovenijo, našli kovine, ki jih v Sahari ni.

"Znanstvene študije dokazujejo, da sta aluminij in železo najbolj značilni sestavini puščavskega prahu. Zato je pričakovati, da se, ko se ravni delcev povišajo, povišajo tudi ravni teh kovin in nekaterih drugih elementov v zunanjem zraku," pojasnjuje Tanja Koleša z Agencije RS za okolje (Arso).

V objavi na družbenem omrežju je sicer pisalo, da naj bi v pesku našli aluminij, barijev nikelj, arzen in drugo. Arso pa odgovarja, da je normalno, da so povečane ravni kalcija, magnezija, stroncija in silikatov. "Tudi drugi elementi so navzoči, kar je naravno v zemeljski skorji," dodaja Koleševa.

'Vsak vdihani PM delec je škodljiv'

Puščavski prah k nam zanese večkrat letno, običajno pa z južnimi vetrovi pride prav iz Sahare. Zaradi visokih temperatur in močnega vetra se prašni delci iz puščave dvignejo zelo visoko in prepotujejo daljše razdalje. Državne merilne mreže pa to zaznajo kot povišanje delcev PM10. "Običajno se povečajo za 20 do 30 mikrogramov, pretekli vikend so se pa ravni povečale tudi za več kot 200 mikrogramov na kubični meter," še pove sogovornica.

In zato so takoj izdali opozorilo in priporočila, da čim bolj zmanjšamo izpostavljenost delcem. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) ob tem dodajajo, da sploh ni pomembno, kakšna je količina, saj je že vsak vdihan PM delec škodljiv. "Že pri zelo majhnih koncentracijah pride do škodljivih vplivov na zdravje," opozori Simona Perčič iz NIJZ.

PM10 delcev pa se je prijel prav zlovešč izraz: tihi ubijalec. Ti so namreč še posebej nevarni za rizične skupine, starejše, kronične bolnike in otroke, ki imajo še nerazvita dihala.

Več delcev sicer vdihnemo med gibanjem. "Povzročajo oksidativni stres in vnetje. Manjši kot so, bolj so škodljivi in prehajajo iz mešičkov v kri," pojasni Perčičeva. S krvjo pa nato prehajajo v vsa tkiva in povzročajo vnetja. "Pri dolgotrajni izpostavljenosti lahko delci povzročijo tudi pljučnega raka."

In če se vrnemo k objavam na družbenih omrežjih. Objavljeni podatki so iz analize, ki jo je Inštitutu za kemijski inženiring v Tuzli aprila pred dvema letoma po umazanih padavinah na območju Bosne naročil Narodni krizni štab BiH. To je neformalna aktivistična skupina, ki je med drugim med pandemijo covida-19 tudi ostro nasprotovala cepljenju.