'Tematika občutljiva za vse države'

Slovenija se je pridružila skupni izjavi 82 podobno mislečih držav v Svetu Združenih narodov za človekove pravice o prenehanju nasilnih dejanj in podobnih kršitev človekovih pravic na osnovi spolne usmerjenosti in identitete, so sporočili predstavniki zunanjega ministrstva. "Skupna izjava o prenehanju nasilnih dejanj in podobnih kršitev človekovih pravic na osnovi spolne usmerjenosti in identitete med drugim poziva države, naj sprejmejo ukrepe za odpravo nasilnih dejanj, kazenskih sankcij in podobnih kršitev človekovih pravic proti posameznikom zaradi njihove spolne usmerjenosti in identitete," dodajajo. 

Posamezniki so namreč zaradi svoje spolne usmerjenosti in identitete žrtve nasilja in podobnih kršitev človekovih pravic po vsem svetu, storilci pa pogosto ostajajo nekaznovani zaradi splošno sprejete stigme omenjenih posameznikov v družbi. V več kot 70 državah jim še vedno grozi tudi kazenski pregon. K odpravi nasilja in kazenskega pregona sta večkrat pozvala tako generalni sekretar ZN Ban Ki Mun kot tudi visoka komisarka ZN za človekove pravice Navi Pillay.

Kako je v Sloveniji?

Tudi v Sloveniji so posamezniki in posameznice zaradi svoje spolne usmerjenosti in identitete prepogosto žrtve nasilja nestrpnežev, so razložili na ministrstvu. "Dogajajo se tudi primeri dejanske in normativne diskriminacije na osnovi spolne usmerjenosti in identitete," pravijo.

Tematika občutljiva za vse države

Podpisnice izjave priznavajo, da je omenjena tematika občutljiva za vse države, vendar menijo, da nihče ne bi smel biti žrtev stigmatizacije, nasilja ali zlorabe na kateri koli osnovi. Glede na dosedanji molk Sveta ZN za človekove pravice izjava poziva, naj to vprašanje ustrezno naslovi, Urad visoke komisarke ZN za človekove pravice pa vzpodbuja, naj nadaljuje svoje delo na tem področju in razišče možnosti za ozaveščanje in konstruktiven dialog, menijo.

"Skupno izjavo, ki jo je pripravila prekoregionalna skupina 30 podobno mislečih držav v sodelovanju s predstavniki civilne družbe, je na koncu podpisalo 82 držav iz vseh regij, Slovenija pa je bila pri tem še posebno aktivna kot ena izmed treh koordinatoric prekoregionalne skupine," so zaključili.