Dekanji ekonomske fakultete Metki Tekavčič na Okrožnem sodišču v Ljubljani sodijo zaradi suma zlorabe položaja pri izplačevanju dodatka za stalno pripravljenost. Poleg nje so obtoženi še nekdanji finančni minister in nekdanji dekan fakultete Dušan Mramor ter nekdanji prodekanji Mojca Indihar Štemberger in Polona Domadenik. Vsi štirje krivdo zavračajo.
Tekavčičeva je v današnjem zagovoru na sodišču povedala, da je ob prevzemu mesta dekanje leta 2013 nihče ni opozoril na morebitni problem v zvezi z izplačevanjem omenjenega dodatka. S tem vprašanjem se je prvič srečala leta 2015, ko jo je nanj opozoril inšpektor inšpektorata za javni sektor, ko je na fakulteti tako kot še na 10 drugih fakultetah ljubljanske univerze izvajal pregled.
Dodatek, ki ga je fakulteta uvedla leta 2008, je bil po njenih besedah del sistema plač. Ta je bil opredeljen z ustreznimi akti, za njegovo izvajanje v skladu z veljavnimi predpisi pa so skrbele strokovne službe, ki jim je v celoti in jim še zaupa. Fakulteta je po besedah Tekavčičeve še pred obiskom inšpektorja sama naročila komercialno revizijo poslovanja na področju različnih izplačil, pri čemer jih revizorka ni opozorila, da dodatka ne bi smeli izplačevati. "Če bi imela kot dekanja kakršen koli namen zavestno kršiti zakon z namenom, da bi nekaterim zagotovila protipravno premoženjsko korist, tovrstne revizije zagotovo ne bi naročila," je odgovorila na očitke iz obtožnice.
Po njeni oceni je šlo pri celotni aferi, ki je v javnosti izbruhnila leta 2015, za dobro zrežiran in premišljen proces diskreditacije tedanjega ministra za finance Mramorja. Ta je bil dekan fakultete v času, ko je ta začela izplačevati dodatek. Podvomila je tudi v to, da je bilo glede izplačevanja dodatka pravno res vse tako jasno, kot se prikazuje v javnosti. "Sprašujem se, zakaj je bilo potem potrebno, da so se v letu 2015 v okviru ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ter ministrstva za javno upravo usklajevali glede tega, kako je treba interpretirati zakonodajo, nastalo v letu 2008," je dejala.
Poudarila je, da fakulteta dodatka nikoli ni izplačevala iz javnih sredstev, kar da je pokazalo tudi izvedensko mnenje, ki sta ga skupaj z Mramorjem naročila pri izvedencu finančno računovodske stroke. Izpostavila je tudi, da zakonodaja še vedno jasno ne opredeljuje, kaj sploh je javna služba v visokem šolstvu, čeprav je to že pred leti zahtevalo ustavno sodišče.
Nasploh se Tekavčičevi ne zdi prav, da so bili ekonomska fakulteta in njeni zaposleni v javnosti izpostavljeni blatenju zaradi nečesa, kar se je več let odvijalo ob vedenju ministrstva za izobraževanje. Opozorila je tudi, da so bile fakultete pri tem obravnavane drugače kot preostali del javnega sektorja, ki je dodatek za stalno pripravljenost izplačeval na enaki ali šibkejši pravni osnovi kot Univerza v Ljubljani.
Vrhovno sodišče ne bo obravnavalo predloga za revizijo v primeru vračanja dodatka za stalno pripravljenost
Vrhovno sodišče je po neuradnih informacijah STA odločilo, da v obravnavo ne bo sprejelo predloga Univerze v Ljubljani za revizijo odločitve rednih sodišč glede vračanja sredstev za dodatek za stalno pripravljenost.
Univerza je predlog za revizijo vložila po tem, ko je višje sodišče jeseni lani zavrnilo njeno pritožbo in s tem potrdilo odločitev Okrožnega sodišča v Ljubljani, da mora državi vrniti nekaj manj kot 781.000 evrov, ki so jih fakultete v letih od 2012 do 2015 svojim zaposlenim izplačale v obliki dodatka za stalno pripravljenost.
Vrnitev sredstev je zahtevalo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport po tem, ko je inšpektorat za javni sektor leta 2015 opravil nadzor nad poslovanjem 11 fakultet ljubljanske univerze, pri tem pa pri devetih ugotovil, da so zaposlenim, predvsem vodilnim, nezakonito izplačevale dodatek. Ministrstvo je ocenilo, da so bila ta sredstva izplačana nenamensko, zato je od univerze s tožbo zahtevalo, naj jih vrne v proračun.
Tožbeni zahtevek ministrstva se je nanašal na izplačevanje dodatka za stalno pripravljenost v letih od 2012 do 2015, in sicer za tisti del, kjer so fakultete denar izplačale iz vira ministrstva, ne pa tudi za del, ki je bil izplačal iz drugih virov (npr. tržne dejavnosti). Na ljubljanski univerzi so sicer ves čas postopka zatrjevali, da fakultete dodatka niso izplačevale iz javnih sredstev, pač pa nejavnih, med drugim iz njihove tržne dejavnosti.
Večina prejemnikov dodatka je sicer tega vrnila, vseeno pa se je tožilstvo odločilo za kazenski pregon nekaterih odgovornih na fakultetah. Univerza v Ljubljani na drugi strani s tožbo od države zahteva 256.000 evrov, ker je leta 2017 s sindikati javnega sektorja sklenila dogovor o odpravi plačnih anomalij v javnem sektorju, ki je prinesel povišanje plač, pri tem pa univerzi ni zagotovila dodatnih sredstev zanje.
KOMENTARJI (37)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.