Predsednik republike Janez Drnovšek želi vse ljudi, ki so pozitivno misleči in želijo prispevati k rešitvi problemov doma ali v svetu, povezati v Gibanje za pravičnost in razvoj. V naslednjih dneh bo vzpostavljena spletna stran, na katero se bodo lahko zainteresirani oglašali s svojimi pobudami.
Gibanje bo odprto tudi za ljudi iz drugih držav, torej za vse, ki želijo spremeniti svet na bolje, je dejal Drnovšek. To gibanje se bo vključevalo v reševanje takšnih zadev, kot je zdaj na primer Darfur, ali okoljskih vprašanj. Ne bodo pa se vključevali v politična prerivanja, je pojasnil Drnovšek. Šlo bo za gibanje civilne družbe, v katero pa se bodo lahko vključili tudi na primer poslanci, če se bodo identificirali z njegovimi cilji, je povedal Drnovšek.
Gibanje bo odprto in fleksibilno, prišlo naj bi do povezave med ljudmi, ki pozitivno mislijo, ki želijo sodelovati na nesebičnih osnovah in spremeniti svet na bolje, je dejal Drnovšek. Delovali naj bi na primer z javnim pritiskom, večkrat pa jih bo povabil skupaj, da bodo iskali posamezne rešitve. V nadaljevanju bodo videli, kakšne oblike delovanja bodo potrebne ali možne. Drnovšek je še dejal, da nikogar ni posebej vabil v to gibanje, na idejo pa je prišel na podlagi pobud številnih ljudi.
Pobudi Gadafiju in Chiracu
Slovenski predsednik Janez Drnovšek je v zvezi z reševanjem krize v sudanski pokrajini Darfur v četrtek poslal dve pobudi libijskemu voditelju Moamerju Gadafiju in francoskemu predsedniku Jacquesu Chiracu. Sicer pa je izrazil zadovoljstvo, da se kažejo prvi rezultati aktivnosti v zvezi z Darfurjem.
Drnovšek je Gadafija, ki je pred kratkim izrazil pripravljenost, da Libija pošlje 3000 vojakov na mejo med Čadom in Darfurjem, pozval, naj to uresniči. Libija, ki ima dobre odnose tako z uporniki v Darfurju kot z vladno stranjo v Kartumu, naj tako odigra konstruktivno vlogo. Chiraca pa je pozval, naj Francija okrepi svojo prisotnost v Čadu, kjer ima vojaško bazo, in zagotovi varovanje meje skupaj s čadskimi oblastmi na čadski strani.
Omenjeni intervenciji bi bili lahko veliko hitrejši od običajne poti za vzpostavljanje mirovnih operacij Združenih narodov. Libijske sile bi lahko predstavljale povečanje vojaškega kontingenta Afriške unije (AU), francoska intervencija pa bi bila lahko umeščena v okviru sodelovanja sil NATO, ki že zdaj podpirajo sile AU, je dejal Drnovšek, ki je z obema pobudama seznanil tudi sudanskega in čadskega predsednika in ju pozval, naj zagotovita, da bi se lahko uresničili.
Drnovšek je povedal, da je v stiku z mednarodnimi strokovnjaki, naslednji četrtek pa bo z njimi organiziral posvet, na katerem bodo razpravljali o možnostih za politično rešitev krize v Darfurju. V soboto pa v Darfur potuje Tomo Križnar kot Drnovškov odposlanec, ki bo skušal tam dobiti dodatne informacije in predloge, poskušal pa bo vzpostaviti tudi stik z odporniškimi skupinami.
Na današnji novinarski konferenci so sodelovali tudi predstavniki različnih verskih skupnosti in podprli Drnovška v njegovih prizadevanjih za rešitev krize v Darfurju.
Senatorka odgovarja
Drnovšek je sicer danes prejel odgovor ameriške senatorke Hilary Clinton v zvezi z razmerami v Darfurju, v katerem je med drugim zapisala, da je trdno "prepričana, da je treba strahotam v Darfurju narediti konec". Kot je še zapisala nekdanja prva dama ZDA, je tudi že sama ukrepala v podporo temu cilju.
Kot je v odgovoru na pismo, ki ga je Drnovšek v začetku januarja poslal več svetovnim politikom in znanim osebnostim, zapisala Clintonova, je bila že junija 2004 ena od predlagateljev zakonodaje v ameriškem senatu, ki je bila na koncu tudi sprejeta in je zagotovila milijone dolarjev za pomoč pri mednarodnih katastrofah in lakoti, vključno s pomočjo razseljenim osebam in beguncem v Darfurju in okolici in dodala, da je novembra lani ameriški senat sprejel zakon o miru in odgovornosti v Darfurju, ki med drugim zahteva razširitev obsega in mandata misije Afriške unije (AU) v Darfurju in povečanje pomoči zveze NATO. Ob tem je v pismu predsedniku republike zagotovila, da se bo še naprej posvečala temu vprašanju in si prizadevala za mir v Darfurju.
Kot je zapisala Clintonova, se je skupaj s 30 kolegi iz senata med drugim pisno obrnila na ameriškega predsednika Georgea Busha in zahtevala širšo podporo zveze NATO za AU v Darfurju in tudi zahtevala, naj ZDA usmerjajo Varnostni svet Združenih narodov, tako pri krepitvi mirovnih prizadevanj v Darfurju kot tudi pri uvedbi učinkovitih sankcij za tiste, ki izvajajo nasilje.
Za vzpostavitev varnosti
"Nekaj mesecev pred tem sem se pridružila številnim kolegom iz senata v pismu ameriški državni sekretarki Condoleezzi Rice in ponovno poudarila, da je treba ukrepati zaradi nenehnega nasilja v Darfurju. V obeh pismih smo odprli več pomembnih vprašanj, med drugim, da je treba vzpostaviti varnost v Darfurju, da je potrebna učinkovitejša akcija VS ZN in da morajo tisti, ki kršijo človekove pravice in izvajajo genocid, za to odgovarjati," je še zapisala nekdanja prva dama ZDA.
"Tako kakor vi sem tudi jaz pozvala mednarodno skupnost, da naredi več. Javno sem govorila o Darfurju na forumu Vital Voices Global Partnership na newyorški univerzi ob počastitvi spomina na deseto obletnico četrte svetovne konference ZN ženskah v Pekingu. Februarja lani sem na münchenski konferenci o varnosti zahtevala, naj NATO uporabi logistične in druge zmogljivosti za pomoč prizadevanju AU. Na zaslišanju na senatnem odboru za oborožene sile sem prav tako sprožila vprašanje vključitve zveze NATO v Darfur."
Clintonova za učinkovit odziv
Ob tem je Clintonova še opozorila, da je VS ZN sprejel več resolucij, ki obravnavajo razmere v Darfurju, sama pa meni, da bi morale ameriške oblasti še naprej sodelovati z mednarodno skupnostjo za zagotovitev, da se te resolucije v celoti uresničujejo. "S podporo sudanske vlade oborožene milice džandžavid izvajajo genocid nad prebivalci Darfurja. Mednarodna skupnost se mora učinkovito odzvati," je še zapisala.
