''Slovenija z današnjim dogovorom predsednikov vlad Slovenije in Hrvaške ni iztržila popolnoma ničesar. Potreben in nujen pogoj za deblokado pristopnih pogajanj Hrvaške je umik fizičnih prejudicev oziroma umik Hrvaške z zasedenega dela slovenskega ozemlja in vzpostavitev stanja 25. 6. 1991,'' opozarja predsednik SLS Radovan Žerjav.
Zaradi po njihovem mnenju očitnih prizadevanj vlade, da v čim krajšem času omogoči vključitev sosednje države v EU, ne da bi prej dosegli te cilje, bo stranka začela s pripravami za zbiranje podpisov za izvedbo naknadnega zakonodajnega referenduma, napovedujejo. Prepričani so namreč, da Sloveniji grozi nevarnost, da bo ostala brez teritorialnega stika z mednarodnimi vodami.
Grožnja z referendumom "precej nespametno dejanje"
Na te grožnje se je že odzvala podpredsednica odbora za zunanjo politiko (OZP) Janja Klasinc (SD). Čudi jo, da so v SLS "tako zelo pohiteli, ker še niso niti slišali, kaj v pismu hrvaške vlade je". V tej fazi je to "precej nespametno dejanje", je ocenila.
Sicer pa so v njeni stranki, socialdemokratih premierja Pahorja, po pričakovanjih z dogovorom Slovenije in Hrvaške zadovoljni, opisujejo ga kot "precejšen dosežek". Ocenimo lahko, da je zmagal dialog, je dejala Klasinčeva in dodala, da je bilo "zelo dobro, da se je Slovenija odločila za tajno diplomacijo skupaj s Hrvaško, saj je to vsaj rodilo neke rezultate". Kot pomembno je izpostavila še to, da se pred vstopom Hrvaške v EU "morajo po tem dogovoru rešiti načini reševanja mejnega vprašanja".
Tudi v stranki Zares menijo, da gre za pozitiven korak naprej v urejanju odnosov s Hrvaško. ''Ta napredek je še posebej v stališču Hrvaške izražen s pismom Kosorjeve predsedstvu,'' so povedali za 24ur.com. V Zaresu verjamejo, da je mogoče odprta vprašanja med državama dokončno urediti in da bo pri tem, tako kot do sedaj, sodelovanje EU odigralo pomembno vlogo.
V sporu med Slovenijo in Hrvaško je bil dosežen "pomemben korak naprej", saj so vzpostavljeni pogoji "ne le za dialog, ampak za resna in poglobljena pogajanja o meji", meni poslanec stranke in član OZP Franco Juri, ki dodaja, da državi izstopata iz "nepotrebnega krča". Po njegovi oceni je slovenska diplomacija dosegla "vzpostavitev jasnosti". Izjava Hrvaške EU namreč "zelo jasno jamči, da ne bo nobenega prejudica". "In ne le Hrvaška, to bo predvsem jamčila tudi Evropska unija, kar je verjetno največji dosežek teh pogajanj."
LDS pozdravlja zavezo, ki jo je dala hrvaška premierka Jadranka Kosor, da se takoj in s polno intenzivnostjo nadaljuje proces iskanja rešitve načina vprašanja meje, tako glede postopka kot tudi glede dinamike, je dejal minister za pravosodje Aleš Zalar.
Evropski poslanec Jelko Kacin je Kosorjevi čestital za politični pogum, da je prišla v Ljubljano, s čimer je začela neko novo poglavje v hrvaški politiki. Hrvaška je tista, ki bi lahko že pred časom "deblokirala samo sebe", je dejal, pa tudi tista, ki lahko v tem trenutku Evropi daje najbolj jasno sporočilo, da je proces širitve Evropske unije "še vedno živ, aktualen in da dobiva novo dinamiko".
Njegov soposlanec v evropskem parlamentu in nekdanji vodja slovenske diplomacije Ivo Vajgl (Zares) pa je poudaril, da ima "današnji rezultat perspektivo samo, če se bo takoj začelo reševati tudi mejno vprašanje", ki ga je treba rešiti pred vstopom Hrvaške v EU.
Jelinčič: Pahorjeva vlada je izdala Slovenijo
Predsednik stranke SNS Zmago Jelinčič je povedal, da se v pismu Hrvaška zavezuje, da spornih dokumentov ne bo uporabljala, ne pa, da jih bo iz vstopnih gradiv umaknila. Po njegovem mnenju je Slovenija pristala na to, da ''se Hrvaško spusti v Evropsko unijo, navkljub temu, da bo vsa sporna dokumentacija ostala v hrvaških pristopnih dokumentih. Tiha diplomacija, ki je na ta način po Zakonu o zunanjih zadevah protizakonita in celo protiustavna, je pripeljala do te odločitve brez odobritve DZ. Sicer pa tiha diplomacija v slovenščini pomeni, da tuji diplomati najprej kričijo na slovensko stran, potem pa pripravijo dokument, ki ga slovenska diplomacija tiho podpiše''.
Napovedal je, da bodo podprli prizadevanja SLS za razpis referenduma in da jim bodo pri tem tudi pomagali.
Negativen je tudi odziv Zavoda 25. junij, kjer dogovor označujejo za slovensko kapitulacijo, čeprav gre za ''navidez všečno rešitev, ki naj bi zadovoljila obe strani''. Slovenija naj bi namreč umaknila blokado hrvaških pristopnih pogajanj, medtem ko Hrvaška ni pokazala pripravljenosti na umik z "zasedenega slovenskega ozemlja". Tako politiko zato zavračajo kot neodgovorno in za Slovenijo škodljivo. ''Taka politika ne vodi h koncu pogajanj, ampak nas vedno znova vrača na začetek. Namesto skorajšnjega zaključka pogajanj z določitvijo pravične meje nas ta politika približuje neizogibni izvedbi referenduma,'' so sporočili. Tudi oni podpirajo referendum.
Rupel je razočaran
SDS meni, da pri srečanju med premierjema ni šlo za zgodovinski premik, ampak za vrnitev k nekaterim že znanim vprašanjem, je dejal nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel. Izjava Kosorjeve, da "noben dokument, stališče, pisna ali ustna izjava v okviru pogajalskega procesa ne prejudicira končne rešitve meje", še ne pomeni, da so sporni deli dokumentov umaknjeni, je poudaril. Podobne izjave so hrvaški predstavniki v preteklih mesecih in letih že dajali, med drugim so se pojavljale tudi v času francoskega predsedovanja EU v drugi polovici leta 2008, vendar takrat tovrstne formulacije za Slovenijo niso bile dovolj, je spomnil.
Nekdanji zunanji minister je kot obžalovanja vredno označil tudi to, da sta se na podlagi poročil, ki so dostopna, Pahor in Kosorjeva v pogovorih osredotočila na interes Hrvaške oziroma umik slovenske blokade hrvaških pristopnih pogajanj z Unijo, medtem ko nista govorila o vprašanju meje med državama. Kot kaže, tudi nihče ni govoril o tem, da bi morala arbitraža med drugim vključevati načelo pravičnosti, je dejal.
Tanko: Vlada ravnala nezakonito
Medtem ko se je Kosorjeva že pred sestankom s Pahorjem srečala s predstavniki parlamentarnih strank, pa slovenski premier podoben sestanek načrtuje šele prihodnji teden. Nad tem dejstvom je razočaranje izrazil vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko. ''Čeprav je bil predhodni pogovor predsednikov parlamentarnih strank pred srečanji s hrvaško vlado doslej parlamentarni in politični standard, ga tokrat naša vlada ni organizirala in ni predhodno obvestila predsednikov parlamentarnih strank niti o napredku pogajanj niti o nadaljnjih namerah in korakih,'' je zapisal in dodal, da je vlada ignorirala tudi DZ, saj mu ni posredovala nobenih gradiv, zato niso mogli sprejeti nikakršnih stališč. S svojim ravnanjem je vlada kršila Zakon o zunanjih zadevah, s tem pa ravnala nezakonito, je poudaril Tanko.
Na Hrvaškem so v odzivih bolj enotni. Z dogovorom so zadovoljni.
KOMENTARJI (173)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.