Tanjše denarnice funkcionarjev

V skladu z odlokom o plačah funkcionarjev, ki je začel veljati, se bodo znižale plače večini funkcionarjev. Postopno pa se bodo do leta 2009 zviševale plače zlasti županom. Plače funkcionarjev so v skladu z odlokom sestavljene iz osnovne plače in iz dodatka za delovno dobo v višini 0,3 odstotka na leto delovne dobe (do zdaj 0,5 odstotka). V skladu z odlokom se med drugim znižujejo plače predsednika vlade, ministrov in poslancev, predsednika računskega sodišča in varuha človekovih pravic.

Manjše plače poslancev

Poslanci bodo glede na funkcijo, ki jo opravljajo v državnem zboru, uvrščeni v šest različnih plačnih razredov, ki jih je konec februarja določila parlamentarna mandatno-volilna komisija. V najvišji plačni razred bodo sodili vodje poslanskih skupin, ki imajo več kot 20 poslancev. Osnovna plača za ta razred z dodatkom za delovno dobo znaša 1.160.256 tolarjev bruto.

Z današnjim dnem se začne uporabljati tudi novela zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki omogoča začetek uporabe odloka o plačah funkcionarjev hkrati z začetkom uporabe vladne uredbe o plačah direktorjev v javnem sektorju. V skladu z njo je vsak direktor uvrščen v plačni razred, s katerim je določena njegova osnovna plača. Dodatki so zelo omejeni in v strukturi plače ne predstavljajo bistvene postavke. Z uredbo se plače ne nižajo, pač pa naj bi z njo odpravili anomalije.

Uredba o dodatni delovni uspešnosti v javnem sektorju določa skupna pravila na področju dodatne delovne uspešnosti v celotnem javnem sektorju. Za plačilo dodatne delovne uspešnosti lahko uporabnik proračuna nameni največ 30 odstotkov presežka prihodkov nad odhodki od prodaje blaga in storitev na trgu ter 30 odstotkov privarčevanih sredstev iz naslova programa racionalizacije.

Stimulacije za dodatno delo

Zaradi reforme plač v javnem sektorju je potrebna tudi novela zakona o sodniški službi. Novela naj bi bila potrebna za izpeljavo reforme sistema plač v javnem sektorju v delu, ki se nanaša na plače sodnikov. Z določbami je urejeno stimulativno nagrajevanje tistih sodnikov, ki bodo dosegali nadpovprečne delovne rezultate in odpravljali sodne zaostanke, kar je tudi v skladu z načrti ministrstva v okviru projekta Lukenda. Z novelo zakona se uvaja tudi novost, ko bo lahko sodnik sklenil poseben dogovor s predsednikom sodišča o povečanem obsegu dela oziroma nadpovprečni delovni obremenitvi v določenem času in iz tega naslova prejemal posebno plačilo.

Novela zakona tako omogoča urejanje plače za delovno uspešnost in izplačilo stimulacij za povečan obseg dela. Prehodno so urejena tudi nekatera vprašanja glede nagrajevanja sodnikov za dežurstva in za mentorstvo mladih pripravnikov. Zakonska določila glede slednjega bodo veljala do sistemske ureditve s kolektivno pogodbo.

Z novelo zakona pa vlada odpravlja tudi neskladnost zakona z ustavo. Ustavno sodišče je namreč ugotovilo, da zakon o sodniški službi s tem, ko ne določa, da mora sodni svet neizbranim kandidatom skupaj z obvestilom, da jih ni predlagal v izvolitev, poslati tudi predlog za izvolitev, posega v ustavno pravico do učinkovitega sodnega varstva.

Novela tudi določa, da sodniki - posledično pa tudi državni tožilci in državni pravobranilci - za prvih 30 dni zadržanosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, prejmejo nadomestilo plače v višini 80 odstotkov in ne več 100 odstotkov, kot je določeno v veljavnem zakonu.

Testen nasprotuje

Predsednik vrhovnega sodišča Franc Testen v zvezi z reformo plačnega sistema sodnikov poudarja, da nasprotuje vsebini novih predpisov, ki urejajo sodniške plače. Po njegovih ugotovitvah bo z uveljavitvijo sprememb zakona o sodniški službi, zakona o sistemu plač v javnem sektorju in odloka o plačah funkcionarjev prišlo do bistvenega poslabšanja materialnega položaja sodnikov.

Testen obenem obžaluje, da so bila popolnoma neuspešna vsa številna dogovarjanja in usklajevanja sodstva s snovalci novega plačnega sistema: nobena bistvena pripomba sodstva ni bila upoštevana, vsa opozorila na veliko škodo, ki jo bo novi plačni sistem povzročil delovanju sodnega sistema, so bila preslišana oziroma prezrta. Predsednik vrhovnega sodišča obenem protestira proti zavajajočim navedbam avtorjev novega plačnega sistema, da se bo z njegovo uveljavitvijo plačni položaj sodnikov izboljšal. Te razlage žalijo inteligentnost sodništva, ki enotno nasprotuje takšnemu "izboljšanju" svojega položaja.

Obenem podpira vsa doslej javno izražena stališča in nasprotovanje sodnikov in njihovih združenj ter sodnega sveta v zvezi z uveljavitvijo novega plačnega sistema - vključno s prizadevanji sodnikov, da se s pravnimi sredstvi prepreči uveljavitev teh sprememb. Testen izraža zaskrbljenost nad poraznimi učinki, ki jih bo imela plačna reforma na delovanje sodstva, posebej še v luči novejših prizadevanj in načrtov za zmanjševanje in odpravo zaostankov v sodstvu.