"Želim si, da to opravimo čim prej in pošljemo predlog tudi v državni zbor," je poudarila zunanja ministrica Tanja Fajon. Že v sredo zvečer je sicer v Odmevih RTV Slovenija nakazala, da priložnost za to vidi že na tokratni seji vlade.
Po prepričanju ministrice s tem Slovenija pošilja pomembno sporočilo, da želi zagotavljati premirje, ki je ključno v regiji, tudi trajno varnost tako Izraelcev kot Palestincev, na drugi pa Palestincem sporoči, da imajo pravico do samoodločbe, do svoje državnosti in svojega obstoja. "Slovenija je naredila pomemben korak, nepovraten in jaz vztrajam, da je čas, da ga izpeljemo do konca," je poudarila Fajonova.
Grožnje Izraela Norveški, Irski in Španiji, ki so priznanje Palestine napovedale za prihodnji teden, po mnenju ministrice ne smejo prestrašiti Slovenije. Prizadevanja Slovenije, da bi pridobila večjo podporo držav za priznanje, ministrica vidi tudi kot obliko pritiska na izraelsko vlado.
Državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Vojko Volk pa je izpostavil, da Slovenija prizadevanja, da poišče še eno skupino držav za priznanje, nadaljuje v dogovoru s trojico, ki bo Palestino priznala 28. maja, da bi dali priznanju še večjo težo. "To je naša zaveza tem trem državam, pa tudi tistim drugim državam, s katerimi se še dogovarjamo, tako da je naša zaveza tudi povsem skladna dejstvu, da imamo posebno odgovornost kot članica Varnostnega sveta in delujemo tudi skozi Varnostni svet," je dejal pred sejo vlade.
'Samo priznanje ne nahrani nikogar in ne reši življenja nikomur'
Vlada je postopke za priznanje Palestine sprožila 9. maja in kot skrajni rok, ko naj bi odločitev posredovala državnemu zboru, določila 13. junij. V postopku za priznanje je izrazila pričakovanja za obe strani. Volk je zdaj poudaril pomen teh pričakovanj, češ da "samo priznanje ne nahrani nikogar in ne reši življenja nikomur".
Evropski poslanec Milan Brglez je v intervjuju, ki bo objavljen v soboto v prilogi Dnevnika Objektiv, sicer dejal, da Volk nasprotuje priznanju Palestine. "En človek zaustavlja vso državo," je bil kritičen.
Volk pa je poudaril, da Brglez zavaja javnost z neresnicami o njegovem delu in o delu slovenske vlade. "Nenavadno je, da ob tem izkazuje popolno nerazumevanje delovanja vlade in sprejemanja vladnih odločitev. Še bolj nenavadno je, da ne razume posebne odgovornosti Slovenije kot članice VS ZN. Še najbolj nenavadno pa je, da napada vlado, v katero se ponuja za zunanjega ministra," je bil še kritičen v pisni izjavi.
Brglez se je odzval na izjave Volka, saj da se za razliko od njega sam nikoli ni ponujal za mesto zunanjega ministra in obenem zavrnil navedbe, da ne pozna vladnih postopkov. "Vojko Volk v svojem odzivu za STA v ničemer ne zanika mojih navedb za Dnevnikov Objektiv, da kot državni sekretar v kabinetu predsednika vlade za zunanjo politiko presega svoja pooblastila svetovalca za zunanjo politiko in dela vse, da do slovenskega priznanja Palestine ne bi prišlo," je zapisal Brglez.
Vlada brez sklepa o priznanju Palestine
Vlada je na tokratni seji interno razpravljala o priznanju Palestine, a o tem ni sprejela nobenih odločitev, je pojasnil podpredsednik vlade Matej Arčon. Dejal je, da gredo vse aktivnosti v smeri priznanja, časovnica pa sicer ostaja neopredeljena. "Utegne se zgoditi prihodnji teden ali čez dva tedna, skladno s strategijo, ki smo si jo zadali," je pojasnil.
Ob tem je ponovil stališča vlade, da želi, da se priznanju pridruži še več držav in spomnil, da je slovenska vlada še pred Irsko, Španijo in Norveško začela postopke priznanja Palestine, a da ima, za razliko od omenjene trojice, o tem pri nas zadnjo besedo parlament.
SDS: Slovenija naj svoje veleposlaništvo preseli v Jeruzalem
Medtem so pri poslanski skupini SDS pripravili poslansko pobudo, da Slovenija prizna Jeruzalem kot prestolnico Izraela in tja preseli svoje veleposlaništvo, ki je trenutno v Tel Avivu.
"S to odločitvijo bi Slovenija okrepila dvostranske odnose z Izraelom ter izkazala spoštovanje do izraelske kulture, zgodovine, identitete in zakonodaje. S tem bi Slovenija izrazila podporo izraelski samostojnosti, suverenosti in samoodločbi. Poleg okrepitve diplomatskih vezi bi ta odločitev prispevala tudi k spodbuditvi večje gospodarske, tehnološke in kulturne izmenjave med državama," je v pobudi, naslovljeni na vlado, zapisal poslanec SDS Žan Mahnič.
KOMENTARJI (78)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.