Vlaki na vsakih 30, 60, 120 minut? 'Infrastruktura to dopušča'

Taktni vozi red pomeni odhode vlakov in avtobusov ob rednih časovnih intervalnih, na primer na vsakih 30, 60 ali 120 minut, je na na današnji novinarski konferenci v Ljubljani pojasnil predstavnik Koalicije za trajnostno prometno politiko in direktor Inštituta za politike prostora Marko Peterlin.

Izpostavil je pet razlogov za uvedbo taktnega voznega reda, ki so jih predstavili tudi v publikaciji Slovenija v taktu. Po besedah Peterlina so cilji integriranega taktnega voznega reda več povezav, optimizirane, dobro usklajene povezave ter na splošno krajši potovalni časi v potniškem prometu.

Redni ritem voznih redov nudi potnikom zanesljivost in jim omogoča lažje prestope med vlaki. Taktne vozne rede v svojem železniškem prometu že uporabljajo številne evropske države, z izjemo Hrvaške tudi vse sosednje. Vpeljava takšnega voznega reda bi tako omogočila tudi lažje usklajevanje s tujino.

V Koaliciji za trajnostno prometno politiko ob tem nasprotujejo trenutnemu pristopu k načrtovanju investicij, kjer se najprej gradi infrastrukturo in nato oblikuje vozni red. Prepričani so, da je treba najprej uvesti in oblikovati vozni red ter šele nato razmišljati o potrebnih naložbah v infrastrukturo. S tem bi se po njihovem prepričanju preprečilo porabo javnih sredstev za naložbe, ki potnikom ne bi prinesle bistvenih izboljšav.

V Sloveniji se taktni vozni red sicer že omenja v nekaterih strateških dokumentih, med drugim v viziji razvoja slovenskega železniškega omrežja Vizija 2050+. "Težava je v tem, da ga imamo predvidenega v neki oddaljeni prihodnosti, se pravi, ko bomo imeli vso infrastrukturo urejeno, takrat bomo pa uvedli tudi taktni vozni red. Mi danes skušamo utemeljiti, da je to napačen vrstni red odločitev in da je taktni vozni red možno uvesti že na današnji infrastrukturi," je dejal Peterlin.

Za uvedbo taktnega voznega reda zato ne potrebujemo nujno nove infrastrukture, temveč politično odločitev, je prepričan Peterlin. S tem namenom so danes na ministrico za infrastrukturo Alenko Bratušek ter ministra za okolje, podnebje in energijo Bojana Kumra naslovili pismo z željo po srečanju, na katerem bi pristojnim predstavili podrobnosti o samem predlogu. 

Današnja infrastruktura omogoča, da so na nekaterih točkah prestopi lahko zelo učinkoviti, ne pa povsod, je ob tem izpostavil nizozemski inženir in strokovnjak za trajnostno mobilnost Nico Huurman. Taktni vozni red lahko predstavlja tudi orodje, s pomočjo katerega bi se ugotovilo glavne pomanjkljivosti v današnji infrastrukturi in kje so največje dodane vrednosti za investicije.

Te investicije bi nato vodile v uvedbo integriranega taktnega voznega reda. Kot je dejal Huurman, gre za nadgradnjo taktnega voznega reda, pri katerem se posamezne linije srečajo v t. i. taktnih vozliščih.

Z uvedbo taktnega voznega reda v potniškem prometu bi bile po prepričanju Huurmana potrebne tudi prilagoditve v tovornem železniškem prometu. V tujini je to urejeno na način, da tovorni vlaki vozijo v presledkih med posameznimi potniškimi vlaki.

Pri uvedbi integriranega taktnega voznega reda je po besedah Huurmana bistvena tudi integracija železniškega in avtobusnega prometa.

Inženir Nejc Geržinič je ob tem predstavil hipotetični primer delovanja omrežja z integriranim taktnim voznim redom za savinjsko regijo. Osrednje taktno vozlišče v tem primeru predstavlja Celje, kjer se srečajo tri linije, prestop med vsemi pa je omogočen vsako polno uro.

Geržinič je razvil tudi tri scenarije za razvoj slovenskega omrežja za integrirani taktni vozni red. Prvi scenarij predvideva manjše popravke, s katerimi bi se lahko doseglo integriranost na ravni celotnega omrežja. Druga dva scenarija sta bolj ambiciozna in predvidevata tudi izgradnje novih železniških povezav, pri čemer tretji scenarij predvideva tudi uvedbo vlakov, ki bi vozili s hitrostmi nad 160 kilometrov na uro.

Barbara Skrt Žvab iz podjetja Slovenske železnice - Potniški promet je na dogodku pojasnila, da se trenutno nahajajo v fazi številnih investicij, kar vpliva na izvajanje voznega reda in nerednost vlakov. Strinjala pa se je z ugotovitvijo, da je treba v prihodnje investicije prilagajati želenemu voznemu redu in ne obratno.