Danes je začel veljati zakon o spodbujanju razvoja turizma, ki je nadomestil zakon o pospeševanju turizma, njegov temeljni cilj pa je vzpostavitev spodbudnega okolja za učinkovitejši in uspešnejši razvoj slovenskega turizma. Zakon odpravlja nekatere temeljne pomanjkljivosti zakona iz leta 1998, vzpostavil pa naj bi tudi ugodno sistemsko okolje za uspešen in učinkovit razvoj slovenskega turizma. Med drugim določa tudi novosti na področju organiziranja turističnih subjektov.
Zakon spodbuja partnersko sodelovanje ponudnikov turističnih storitev, turističnih društev in zvez, občin in države pri načrtovanju, oblikovanju in trženju slovenske turistične ponudbe. Za slednjo bo tudi odslej v prvi vrsti odgovorna Slovenska turistična organizacija. Zakon predvideva interesno povezovanje, torej oblikovanje organizacij v smislu javno-zasebnega partnerstva, ki bodo spodbujale in pospeševale razvoj turizma. Razvoj turizma na lokalni ravni tako ni več neposredno v domeni lokalnih turističnih organizacij, ki so bile doslej ustanovljene kot javne organizacije v okviru občin, ampak je to prepuščeno posameznemu območju. Kratkoročne cilje, ukrepe in aktivnosti za spodbujanje razvoja turizma ter obseg sredstev bo na predlog ministra pristojnega za turizem opredelila vlada v letni turistični politiki.
Najpomembnejše spremembe uvaja zakon na področju plačevanja turističnih taks. Med zavezanci so poslej tudi vsi lastniki počitniških hišic, vikendov in stanovanj na turističnih območjih oz. turistično razvitih krajih ter lastniki plovil na privezu v marini ali turističnem pristanišču, in sicer za prenočevanje zase in za vse druge osebe. Zakon sicer ne določa obveznega pobiranja takšne takse, ki jo bodo lastniki plačali v pavšalnem znesku, ampak daje to možnost določenim turistično razvitim občinam.
Do pobiranja turistične takse na prenočišča so upravičene občine, ki so imele v preteklem letu opravljenih več kot 100.000 nočitev ali pa je na njihovem območju preko 1500 ležišč v nastanitvenih objektih. Upravičene so tudi tiste občine, ki imajo na svojem območju preko 200 počitniških hiš ali počitniških stanovanj. Med temi so le redka turistična območja, kot so Koper, Bled, Bohinj, Izola, vseh skupaj naj bi bilo okoli deset.
Taksa se bo izračunala na podlagi števila ležišč in stanovanjske površine objekta, pri plovilih pa glede na njihovo dolžino. Za stanovanjske objekte do 30 kvadratnih metrov naj bi tako letno plačali približno 17.600 tolarjev, med 30 in 60 kvadratnimi metri bi plačali okoli 22.000 tolarjev, za tiste nad 60 kvadratnih metrov pa okoli 26.000 tolarjev. Za določene skupine predvideva zakon oprostitev plačila ali polovično plačilo turistične takse.
