Še ena 'košarica' za Bratuškovo, a v mislih naj bi že imela nove kandidate

Premierka Alenka Bratušek še vedno išče primernega kandidata za mesto ministra za zdravje. Danes se je tako sestala a predsednikom sindikata Praktik.um Igorjem Muževičem, a ta je kandidaturo odklonil. Kot je pojasnil, bi se za prevzem zdravstvenega resorja odločil le v primeru polnega, torej štiriletnega mandata. "Za zdaj sem torej kandidaturo odklonil, sem pa rekel, da je morda dobro, da bi se apetiti javnosti omejili, saj korenita reforma zdravstvenega sistema ne bo možna, bi se pa nekatere stvari dejansko lahko uredile, denimo na področju omejevanja korupcije in stabilizacije javnega zdravstvenega sistema," je povedal Muževič.

O kakšnih drugih možnih kandidatih za ministra pa se Muževič s premierko, kot pravi, ni pogovarjal. "Sem imel pa občutek, da ima predsednica vlade že v mislih kandidate, ki bi bili lahko dobri, a ji nisem želel vsiljevati svojih pogledov in sem ji raje vsebinsko povedal, kaj bi bilo treba narediti," je dodal. Premierka mora odločitev o tem sprejeti sama in Muževič meni, da se dovolj dobro zaveda problematike, da bo njena odločitev prava.

Stolček ministra za zdravje tako še ostaja prazen. To mesto za zdaj še pripada stranki DeSUS, zato bo veliko odvisno od dogovora med Bratuškovo in prvakom DeSUS Karlom Erjavcem. Sestati bi se morala danes, a je srečanje zaradi Erjavčeve bolezni preloženo predvidoma na prihodnji teden.

Medtem se v javnosti pojavljajo ugibanja o možnih kandidatih. Prvi mož zdravstvene blagajne Samo Fakin je danes dejal, da bi bilo najbolje, če bi ta resor prevzela državna sekretarka na zdravstvenem ministrstvu Brigita Čokl. Po njegovem mnenju namreč potrebujemo operativca in ne nekoga, ki se bo šest mesecev učil, kaj je sploh treba narediti. "Nimamo časa. Zdravstvo naj prevzame državna sekretarka Brigita Čokl," je povedal. Čoklova je sicer podpredsednica stranke DeSUS.

Vodja poslancev DeSUS Franc Jurša danes na vprašanje, ali bi bila Čoklova primerna za novo ministrico, ni odgovoril. Ponovil je le, da imajo v stranki več ljudi, ki bi bili pripravljeni prevzeti zdravstveni resor, a da bi bilo vendarle bolje, če to odgovornost prevzame nekdo iz največje koalicijske stranke.

Med imeni za možne kandidate za prvega moža v zdravstvu se te dni omenjata tudi nekdanji minister za zdravje Dorjan Marušič in zdravnik Danijel Bešič Loredan.Marušiču vodenje zdravstvenega resorja ni tuje. Funkcijo ministra za zdravje je vodil od aprila 2010, ko se je zaradi zdravstvenih težav s tega položaja poslovil Borut Miklavčič, do februarja 2012, ko ga je nasledil Tomaž Gantar. Zdravnik Bešič Loredan pa je javnosti znan predvsem kot predstavnik Iniciative zdravnikov, ki pa trenutno aktivno ne deluje več, saj v iniciativi pravijo, da so kot civilna skupina dosegli svoj namen, zdaj pa so na vrsti nosilci odgovornosti v državi.

Gantar naletel na preveč ovir

Tomaž Gantar je z ministrskega mesta odstopil 25. novembra lani, kot razlog za svojo odločitev pa je navedel nezmožnost izpeljati nujne spremembe zdravstvenega sistema, saj da ni rešitve, ki bi bila učinkovita in bi zadovoljila vse.

V obrazložitvi svojega odstopa predsednici vlade je Gantar dejal, da je že pred manj kot šestimi meseci napovedal odstop z mesta ministra za zdravje, če mu ne bo uspelo izpeljati nujnih sprememb, ki bi zagotovile uspešen, še vedno dostopen, kakovosten in finančno vzdržen zdravstveni sistem. Dejal je, da so imeli isti namen vsi dosedanji ministri, a so vsi naleteli na ovire, ki so posodobitev zdravstvene zakonodaje onemogočale. "Rešitve, ki bi bila učinkovita in bi hkrati zadovoljila vse, preprosto ni," je dejal Gantar.

Fakin: Zdravstvo letos potrebuje 175 milijonov evrov

Fakin je sicer danes povedal, da bi zdravstvo za to, da bi letos izravnano poslovalo, ta trenutek potrebovalo 95 milijonov evrov, da bi poravnali dolgove dobaviteljem pa še dodatnih 80 milijonov evrov.

Prvi mož zdravstvene blagajne je tudi ocenil, da se zdravstveno reformo vsaj v ključnih točkah da izpeljati. "Treba je združiti vse partnerje za mizo in slediti enemu samemu načelu, to pa je načelo javnega interesa," je pojasnil. Obenem pa mora biti reforma zdravstvenega varstva zasnovana na strokovnih temeljih.

Ob tem je opozoril, da so interesi lobistov v ozadju različni in da so pritiskov deležne tudi politične stranke. Vendar pa se določenim lobijem po njegovih besedah "daje prevelik poudarek". "Treba je predvsem okrepiti direktorski lobi," je poudaril.