Tako vlada kot del opozicije napovedala dopolnilo za zakonsko prepoved frackinga

Predlog novele zakona o rudarstvu odpravlja različne pomanjkljivosti, ki jih je vsebovala prvotna različica zakona in niso bile korigirane s predhodnimi novelami, je na današnji seji DZ izpostavil državni sekretar na infrastrukturnem ministrstvu Blaž Košorok.

Z novelo se, kot je izpostavil, dodaja tudi prepoved obsežnega hidravličnega lomljenja. V obstoječem zakonu to ni regulirano, čeprav se občasno izvaja že več kot 50 let.

"Značilno za to hidravlično lomljenje je, da se izvajajo peščenjaki, za razliko od medijsko odmevnega obsežnega hidravličnega lomljenja, na primer v ZDA, kjer se izvaja v škrilavcih. Za hidravlično lomljenje v peščenjakih je v naši državi bistveno, da izvaja pri nižjih tlakih z manjšimi količinami iztisnjene količine ter tako na bistveno večjih globinah," je pojasnil.

Po Košorokovih besedah se sicer pripravlja dopolnilo, ki bo novelo zakona spremenilo tako, da bo v celoti prepovedalo vsakršno hidravlično lomljenje z namenom izvajanja ali izkoriščanja ogljikovodikov.

"Zanimivo je bilo poslušati tole uvodno besedo in obljubo o vložitvi amandmaja o splošni prepovedi frackinga. To bomo vsekakor naredili tudi v opoziciji, skupaj s podporo nekaterih strank, ker na žalost vam ne moremo verjeti," je odgovoril Robert Pavšič (LMŠ).

Po njegovih besedah predlog novele prinaša kozmetično rešitev, s katero je vlada ustvarila navidezno mejo med škodljivim in neškodljivim hidravličnim lomljenjem, ki v praksi ne obstaja. Po mnenju LMŠ je treba fracking absolutno prepovedati, ne pa delno dovoliti.

"Ni mogoče dokazati, da katera koli oblika frackinga ne povzroča potresov, ki pa tudi niso edina nevarna stvar. Če se uporablja kemija, lahko zelo škodljive kemikalije vdrejo v podtalnico," je škodljivosti frackinga strnil Dejan Židan (SD).

Nataša Sukič (Levica) je medtem izpostavila, da je sestava tal Petišovskega polja identična tisti v Groningenu na Nizozemskem, kjer se zaradi frackinga tla nenehno tresejo, "tako zelo, da so uničene hiše lokalnega prebivalstva". Nizozemska vlada je po njenih besedah več kot dvestotim podjetjem odredila moratorij na tovrstno rudarjenje.

"Ampak vsega tega Janševa vlada, sodeč po predlogu tega zakona, brez fantomskega amandmaja, ki ga še nismo videli, noče slišati. Briga jo za zdravje ljudi, za biosferno območje reke Mure. Ne, Janševo vlado zanima samo umazan biznis, kapital in ne ljudje, pa četudi s korporacijo, ki si je privoščila celo groziti nekdanjemu okoljskemu ministru," je dejala.

Da škodljivost tehnologije frackinga prepoznava vedno večji del Evrope, je izpostavil tudi Andrej Rajh (SAB). Po njihovem mnenju bi bila edina ustrezna rešitev povezana s frackingom tista, ki so jo predlagali v opoziciji – popolna prepoved.

Tudi v SNS ocenjujejo, da je meja med obsežnim hidravličnim lomljenjem in tistim, ki ni obsežno, relativno tanka. "Splošna prepoved hidravličnega lomljenja se nam zdi s strokovnega vidika še kako utemeljena. Za dober zgled so nam lahko vse države, ki so v celoti prepovedale fracking. So zelo ozaveščene in vsekakor korak ali dva pred nami," je dejal Dušan Šiško.

 V poslanski skupini DeSUS medtem po besedah Ivana Hršaka predlagajo, da v nadaljevanju zakonodajnega postopka ravnajo skladno z načelom previdnosti in opravijo dodaten razmislek, če smo s predlaganimi omejitvami in pogoji res dovolj zaščitili okolje in ljudi, ki živijo na območju, kjer se to izvaja.

Sta pa predlogu novele v bran stopila Mihael Prevc (NSi) in Franci Kepa (SDS), ob čemer v NSi še posebej pozdravljajo ukrepe popolne prepovedi obsežnega hidravličnega lomljenja, "da enkrat za vselej končamo s populistično agendo frackinga, s katero po vsej državi strašijo iz opozicije".

Je pa, kot je izpostavil Prevc, navedena rešitev v predlogu zakona zaradi upoštevanja načela previdnosti še bolj restriktivna, kot jo predlaga Evropska komisija. "Treba pa je poudariti, da splošna prepoved hidravličnega lomljenja kamnin s strokovnega vidika ni utemeljena," je dodal.

Franci Kepa (SDS) je medtem poudaril, da predlagana novela odpravlja nekatere sistemske pomanjkljivosti veljavnega zakona, poenostavlja in skrajšuje nekatere postopke, tiste, ki so nejasno urejeni, pa dodatno regulira. Na ta način bodo postopki, ki jih novela ureja, jasnejši in preglednejši nekateri pa tudi bistveno krajši, je dejal.

Po besedah Kepe se s sprejetjem zakona pričakuje več pozitivnih učinkov na okolje. "Z dodatno ureditvijo področja nezakonitih rudarskih del se pričakuje zmanjšanje nezakonitih posegov v okolje oziroma prostor z dodatno ureditvijo postopkov opustitve izvajanja rudarskih del, z definiranjem različnih vrst sanacij in omejitvami v zvezi s tem pa se pričuje izboljšanje stanja na področju sanacije pridelovalnih prostorov po zaključku izkoriščanje mineralnih surovin," je dejal.