Kot so v skupnem pozivu vladi zapisali Mladi zdravniki Slovenije, Sindikat zdravnikov družinske medicine PRAKTIK-UM, Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije ter Zdravniška zbornica Slovenije, zdravstveni delavci ne pristajajo na delo brez ustrezne varovalne opreme v času epidemije koronavirusa.
Če širjenja virusa v zdravstvenih ustanovah ne bomo zajezili, predstavlja to tempirano bombo za ponoven razmah epidemije v Sloveniji, pravijo. Da bi to preprečili, potrebujejo ustrezno zaščitno opremo. Tako kot kirurg ne more operirati brez skalpela, tudi zdravstveni delavci v času pandemije ne moremo delati brez ustrezne zaščitne opreme, opozarjajo.
V pozivu navajajo italijanski inštitut za javno zdravje, ki poroča, da je s covidom-19 okuženih že več kot 5000 zdravstvenih delavcev, kar predstavlja devet odstotkov vseh zabeleženih okužb v Italiji. Več družinskih zdravnikov je že umrlo, samo danes štirje. Neustrezna zaščitna oprema je zagotovo ključni dejavnik, da so se zdravstveni delavci okužili, zboleli in nekateri tudi umrli. Po podatkih iz literature namreč ob uporabi ustrezne zaščitne opreme ni zbolel nihče od zdravstvenih delavcev, poudarjajo zdravniki.
"Zdravstveni delavci smo prerazporejeni na številna delovišča in vskočimo na pomoč, kjer le lahko. Pri delu brez ustrezne zaščite lahko okužbo z novim koronavirusom prenesemo na sodelavce in bolnike ter svoje najbližje. Ukrepi omejitve socialnih stikov in higiene ne bodo učinkoviti, če se bo epidemija zaradi neustrezne zaščitne opreme ponovno razširila preko nas," so še zapisali.
Ustrezno zaščitno opremo je treba pravočasno dobaviti ali izdelati, poudarjajo. Odgovornost za to področje je prevzel državni sekretar na ministrstvu za obrambo Damijan Jaklin. Če ta ne bo opravil svojega dela, tudi zdravstveni delavci ne bodo mogli izpeljati svojih nalog, so zatrdili.
Zagotovitev ustreznega delovnega okolja
Poleg zaščitne opreme je treba zagotoviti ustrezne delovne pogoje za zdravstvene delavce, pravijo. Po podatkih iz zgoraj navedenega članka na dovzetnost zdravstvenih delavcev do okužbe covid-19 vpliva tudi intenzivnost dela, število odmorov, število pregledov, ki jih zdravnik opravi v enem dnevu. Povišana raven stresa in pomanjkanje spanca oslabita imunski sistem posameznika, kar pomeni, da je okužba s covidom-19 izjemno nevarna za izčrpane zdravstvene delavce, tudi če so sicer mladi in zdravi.
Sistemsko zbiranje opreme za morebitno kasnejšo reciklažo
Zdravstveni delavci prav tako pozivajo vlado, naj glede na pomanjkanje OVO opreme pozove vse zdravstvene ustanove k varnemu zbiranju zaščitne opreme za morebitno kasnejšo sterilizacijo in ponovno uporabo. Za tovrstni postopek imajo na voljo le omejen nabor metod sterilizacije. Kot pravijo, so postopki počasni in neizogibno skrajšajo življenjsko dobo zaščitni opremi, zato ne smemo dovoliti, da ostanejo povsem brez opreme.
KOMENTARJI (24)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.