Večina Petrolovih prodajnih mest na Hrvaškem je bila včeraj med 12. in 13. uro zaprta. Kot so pojasnili, so s tem želeli opozoriti hrvaško vlado na nujnost oblikovanja drugačne rešitve za regulacijo cen naftnih derivatov. Hrvaški minister za gospodarstvo je po sestanku z upravo Petrola dejal, da je nad potezami trgovca neprijetno presenečen. Dodal je, da Petrol od vlade zahteva zvišanje marž in odpravo regulacije cen.
Petrol zaradi večmilijonske izgube grozi s tožbo tudi Sloveniji. Kot je pred dnevi povedala predsednica uprave Nada Drobne Popović, je škoda zaradi regulacije cen pogonskih goriv v Sloveniji v prvi polovici tega leta ocenjena na 106,9 milijona evrov. Eden od delničarjev, Dari Južna, je ocenil, da je ukrep vlade neupravičen.
Ekonomist Maks Tajnikar medtem v svojem blogu piše, da je Južna s podatki, ki jih je predstavil javnosti, nevede priznal, da je Petrol monopolist. Dejal je namreč, da je ob regulaciji cen prodaja poskočila za 36 odstotkov. Kot poudarja, je za vse oblike nepopolne konkurence, še posebej za monopole, značilno, da morajo znižati cene, če želijo prodati več. Padajoče krivulje povpraševanja pomenijo, da nižja cena daje večje obsege povpraševanj.
Zakaj je izpad slabih 110 milijonov prihodka škoda, ko pa se je obseg prodaje zaradi nižjih cen povečal, se sprašuje Tajnikar. V nadaljevanju je primerjal dva scenarija: po prvem vlada nadzoruje cene, po drugem pa ne. Če vlada ne bi intervenirala, bi bile prodane količine za dobro tretjino manjše, cene pa toliko višje, da bi nastalo za 110 milijonov prihodka. Ti milijoni bi bili vir za monopolni dobiček, pravi.
" Iz teorije elastičnosti povpraševanja vemo, da bi se za toliko povečali prihodki ob več kot tretjinskem znižanju prodaje le, če bi se cene povečale za precej več kot tretjino. To je skladno s pojasnilom, da je krivulja povpraševanja po proizvodih Petrola padajoča in torej krivulja z značilnostmi monopola," piše Tajnikar, ki dodaja, da je intervencija vlade preprečila "uresničevanje izkoriščanja monopolne moči Petrola".
Po besedah Tajnikarja Petrol od države zahteva nadomestilo monopolnih prihodkov, ki jih je vlada preprečila z regulacijo. "Če bi nabavni stroški naftnih derivatov tako narasli, da bi ogrožali profit, bi povečanje prodaje povečalo tudi izgube."
Kot pojasnjuje Tajnikar, Petrolu ob starih cenah na prodajnih trgih, določenih z vladno politiko, ni bilo treba spreminjati cen, moral pa je povečati obseg prodaje, če je želel maksimizirati profit. Večji obseg dejavnosti omogoči znižanje operativnih stroškov. Fiksni stroški se na enoto prodaje z večjo količino prodaj znižujejo, kar pa bi moralo Petrolu omogočiti celo povečanje profitov iz poslovanja.
Na zapis Tajnikarja se je odzval Dari Južna. Ta meni, da je blog namenjen njegovi diskreditaciji in temu, da družbi Petrol in drugih naftnim trgovcem država ne bi povrnila tistega, "kar jim je ukradla in oškodovala več kot 21.000 delničarjev". "Glede poznavanja situacije pri vseh naftnih trgovcih pa ni potrebno poglobljeno poznavanje mikroekonomike, ker vsaka branjevka na tržnici ve, da mora kupiti solato po nižji ceni in jo prodati po višji ceni, da bi imela dobiček, četudi bo sama prodajala solato na celi tržnici in četudi bo prodala na tone te solate. Nikoli pa nobena branjevka solate no bo kupila po višji ceni, nato pa je prodajala po nižji – če bi ji to nekdo z zakonom zapovedal, pa bi terjala povrnitev škode ali pa je na tržnici ne bi bilo," pravi Južna.
Kot je še dodal, meni, da se Tajnikar ni poglobil v situacijo in "očitno ne razume nastale situacije, ko je vlada z zakonom posegala na trg cen". Od njega zato pričakuje vsaj opravičilo.
V Petrolu zavračajo očitke hrvaškega ministra Filipovića
V Petrolu so v odzivu na včerajšnje navedbe hrvaškega gospodarskega ministra zapisali, da regulaciji marž v Sloveniji in na Hrvaškem nista na enaki ravni in nista primerljivi. Z veljavno vladno uredbo določena marža na Hrvaškem je po Petrolovih navedbah nižja od marže, ki jo določa veljavna vladna uredba pri prodaji naftnih derivatov v Sloveniji.
Marža na Hrvaškem tako trenutno po njihovih pojasnilih znaša 65 lip (8,6 centa) na liter goriva. Ker pa je v formulo, ki jo določa slovenska uredba, vključen delni strošek primešavanja biokomponente, medtem ko na Hrvaškem ni vključen, se ta strošek krije neposredno iz marže. Zaradi tega se marža zniža na 61 lip (8,1 centa) na liter dizelskega goriva, kar po Petrolovi oceni ne omogoča pokritja stroškov in vzdržnega poslovanja.
"Glede na to, da so nabavni pogoji za leto 2023 v primerjavi z letom 2022 kot posledica zaostrenih razmer na nabavnem trgu naftnih derivatov zaradi embarga na naftne derivate ruskega izvora bistveno slabši, marža, tudi če bi se dvignila na 75 lip oziroma 10 centov na liter, ne bi bila zadostna," so prepričani.
V Sloveniji se cene goriv na avtocestah medtem prosto oblikujejo, medtem ko je marža zunaj avtocest omejena na 9,83 centa na liter dizelskega goriva. "Regulatorne omejitve v Sloveniji in na Hrvaškem se torej bistveno razlikujejo," pravijo v Petrolu.
Glede očitkov o neupravičenosti Petrolovega ukrepa in napovedi tožbe proti hrvaški državi zaradi visokega dobička v devetih mesecih pa so v Petrolu odgovorili, da te navedbe ne držijo. Skupina Petrol je na Hrvaškem, vključujoč novembra dokončno pripojeno družbo Crodux, v devetih mesecih leta ustvarila 3,5 milijona evrov izgube, ob tem pa je prilagojeni bruto poslovni izid dosegal 88,77 milijona evrov, EBITDA pa 23,18 milijona.
KOMENTARJI (280)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.