Namen razpisa je bil poiskati cenejšo predelavo teh odpadkov kot je v ljubljanski kafileriji Koto. Poleg Kota se je na razpis prijavilo še podjetje Karanta, ki naj bi klavniške odpadke predelovalo v Italiji.
Vendar je vladin razpis propadel, saj podjetje Karanta ni predložilo veterinarskih dovoljenj za uvoz klavniških odpadkov v Italijo, družba Koto pa ni želela sodelovati v zaključnem delu razpisa. Kot zanimivost velja omeniti, da je cena predelave klavniških odpadkov v italijanski kafileriji, ki je oddala ponudbo, za tretjino cenejša kot v Ljubljani.
Raziskovanje domnevnega oškodovanja državnega proračuna je s tem dobilo novo dimenzijo. Na ministrstvu za okolje namreč prikrivajo vsebino pogodbe o sežigu kostno-mesne moke v termoelektrani Šoštanj. Kot je znano, je država iz proračuna TE Šoštanj plačala za sežig kostno-mesne moke. Na prošnjo po vpogledu v vsebino pogodbe o sežigu z ministrstva odgovarjajo, da ta pogodba ni javna zato, ker so v njej podatki o žiru računu in davčni številki termoelektrarne, kar naj bi bili zaupni podatki.
Odgovor ministrstva je smešen, saj so vsi omenjeni podatki javno dostopni. Utemeljitev ministrstva za okolje tudi nima zakonite podlage, saj določilo o varovanju podatkov velja samo v času javnega razpisa. Ko je bila pogodba med ministrstvom in javnim podjetjem -termoelektrano Šoštanj - podpisana, bi morala biti njena vsebina javna. Še posebej zato, ker pogodba nima oznake tajnosti kot to zahteva zakon.
Kakšne skrivnosti glede sežiga kostne moke želi minister za okolje prikriti pred javnostjo in parlamentarnim nadzorom, ostaja skrivnost. Mogoče bo o tem malo več znanega takrat, ko bodo kriminalisti razkrili podatke o dokumentih, ki so jih nedavno odnesli iz termoelektrane Šoštanj.
