Tajani: Obžalujem, da sem uporabil besede, ki so morda užalile vaše državljane

Predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani je po srečanju s slovenskimi in hrvaškimi evroposlanci iz vrst Evropske ljudske stranke (EPP) glede svojih nedeljskih izjav v Bazovici dejal, da se iskreno opravičuje in obžaluje, da je "uporabil besede, ki so morda užalile vaše državljane in so bile razumljene kot neke vrste ozemeljske zahteve".

"Zagotavljam vam, da to ni bil niti moj namen niti ni to moje stališče o zadevi," je zapisal v izjavi za javnost. Dodal je, da je, ko je omenil italijansko Istro in Dalmacijo, govoril o istrskih in dalmatinskih italijansko govorečih izgnancih, njihovih otrocih in vnukih, med katerimi jih je bilo veliko na slovesnosti.

Zapisal je še, da njegova politična kariera ponuja številne dokaze o velikem prijateljstvu in spoštovanju do prebivalcev Hrvaške in Slovenije. Poudaril je še, da si vse oblike totalitarizmov zaslužijo odločno obsodbo, žrtve fašizma, nacizma in komunizma pa je treba obravnavati z enakim spoštovanjem.

Nekatere je z opravičilom prepričal: 'Spoznal je, da je naredil napako'

Tajani je svoje izjave skušal omiliti že v ponedeljek, ko je med drugim dejal, da so bile napačno razumljene. A s to njegovo izjavo številni niso bili zadovoljni. Slovenski in hrvaški evroposlanci iz vrst EPP so zato v skupnem pismu od njega zahtevali jasno opravičilo in umik izjav iz Bazovice.

Pod pismo predsedniku parlamenta, ki sicer prav tako prihaja iz EPP, se je podpisalo deset evropskih poslancev, ki so se danes z njim tudi srečali. Na srečanju so bili vsi slovenski evroposlanci iz EPP Milan Zver, Romana Tomc, Patricija Šulin (vsi SDS), Alojz Peterle (NSi) in Franc Bogovič (SLS), ter hrvaški Dubravka Šuica, Ivana Maletić, Željana Zovko, Ivica Tolić in Marijana Petir.

"Mislim, da smo dosegli pomemben napredek, da je odkrit, neposreden pogovor prinesel rezultat," pa je dejal Peterle. Dodal je, da je pomembno, da se je opredelil proti vsem totalitarizmom, saj v ponedeljkovi izjavi ni omenil fašizma. "Zdaj imamo povsem jasno in načelno stališče".

"Priznal je napako, piše pismo, ki ga bo poslal zunanjemu ministru," je še dejal Bogovič. Uradna pisma Ljubljani in Zagrebu bodo imela podobne elemente kot izjava za javnost, pa je povedal Peterle.

Pozivi k odstopu: 'V EU ni prostora za fašizem'

Z argumenti, da tovrstne revizionistične izjave, ki potvarjajo zgodovino preteklega stoletja ter obujajo ideologijo, ki je Evropo pripeljala v eno najmračnejših obdobij sodobne zgodovine, ne sodijo v samo središče evropske politike, so med slovenskimi in hrvaškimi politiki vse glasnejši pozivi k odstopu Tajanija.

V stranki SD so se odzvali z mednarodno peticijo, v kateri zahtevajo takojšen odstop Tajanija: "Državljanke in državljani svobodne in povezane Evrope smo zgroženi nad nedopustnimi izjavami predsednika Evropskega parlamenta Antonia Tajanija /.../ Revizionistične izjave, ki opravičujejo fašizem, so nas spodbudile, da kot državljanke in državljani posameznih držav Evrope zahtevamo njegov nepreklicni odstop s predsedniške funkcije izjemno pomembne institucije Evropske unije, ker je s takšnimi izjavami izgubil verodostojnost, ki jo mora imeti predsednik Evropskega parlamenta. Tajani je v svojih izjavah v Bazovici s povsem nedopustno retoriko izvajal revizijo zgodovine in ob tem pozdravljal italijansko Istro, italijansko Dalmacijo, s tem pa izkazoval fašistične ozemeljske težnje, ki ne sodijo v Evropo 21. stoletja," so zapisali v peticiji in ob tem zahtevali, da se do spornih izjav opredelita tudi tudi Evropski svet in Evropska komisija. 

Prvopodpisani so med drugim bivša predsednika Slovenije in Hrvaške Milan Kučan in Stipe Mesić ter nekdanja predsednika DZ Jožef Školč in Milan Brglez. Pod peticijo so se podpisali tudi številni drugi politiki, med njimi tudi nekdanji predsednik republike Danilo Türk, intelektualci in predstavniki civilne družbe iz Slovenije, Hrvaške in Italije. Zaenkrat so zbrali 2500 podpisov.

Po Tajanijevem opravičilu so iz SD sporočili, da opravičila ne sprejemajo in ga še naprej pozivajo k odstopu. Kot so objavili na Twitterju, "že drugo opravičilo predsednika Evropskega parlamenta za izrečene besede v Bazovici ni dovolj". "Tajani svojih izjav ni umaknil, to opravičilo je zgolj poceni spin SLO+HR poslancev iz vrst EPP. Socialni demokrati skupaj s podporniki peticije zahtevamo umik izjav, opravičilo in njegov odstop," so zapisali.

Tudi evropska poslanka iz te stranke Tanja Fajon (SD/S&D) je tvitnila, da se "kolegi iz EPP smešijo". "Tajani nas v drugem poskusu opravičila želi prepričati, da ne ve točno, kaj govori na prireditvah in takega predsednika Evropski parlament ne more imeti! Zato v stranki SD vztrajamo s peticijo. Podpora kolegov vseh političnih barv je izjemna," je zapisala in dodala poziv "resign" (odstopi).

Enako je Tajanija k odstopu pozval poslanec SD Matjaž Nemec, sicer tudi predsednik zunanjepolitičnega odbora DZ. Kot je menil, Tajani zaradi svojih besed na slovesnosti v Bazovici pri Trstu ob italijanskem dnevu spomina na žrtve fojb, da naj "živi Trst, naj živi italijanska Istra, naj živi italijanska Dalmacija", ne more biti več predsednik vseh Evropejcev.

K odstopu Tajanija pozivata tudi evropski poslanec Igor Šoltes ter Klemen Miklavič, župan Mestne občine Nova Gorica, kjer "v teh dneh zaradi dogajanja na slovesnosti ponovno podoživljajo krivice in napetosti, ki bi morale biti del naše kolektivne zavesti zgolj še kot opomin, da se tovrstne grozote ne smejo več ponoviti". 

Pravi besedni dvoboj pa se je vnel med komisarko Violeto Bulc in Tajanijem na Twitterju. Bulčeva je namreč zapisala, da je zaskrbljena zaradi Tajanijevih izjav ter dodala, da je "izkrivljanje zgodovinskih dogodkov na obmejnem ozemlju nesprejemljivo". Na kar pa je Tajani odgovoril "zgodovina je zgodovina" oziroma 'history is history', Bulčeva pa ga je nato povabila, da si skupaj ogledata spomenik bazoviških žrtvam. Tajani je odgovoril, da je "pripravljen", nakar se je, v sicer že izbrisanem tvitu, 'vmešal drugi uporabnik Twitterja in predsedniku Evropskega parlamenta zabičal "J*** se, fašist" oziroma "F*** YOU FASCIST", Tajani pa mu je odgovoril "komunist!" 

Pahor: Ni prvič, da so visoki predstavniki italijanske politike ponovili ocene in stališča, ki so nesprejemljivi

Besede, ki jih je Tajani izrekel v nedeljo na slovesnosti v Bazovici, je mogoče razumeti tudi kot ozemeljske zahteve, zato jih v celoti zavračam, pa je ob razpisu evropskih volitev dejal predsednik republike Borut Pahor. Izrazil je pričakovanje, da bo Tajani ugotovil, da so bile njegove besede napačne, ter se od njih ogradil. Po njegovem mnenju je treba to storiti čim prej in umiriti razpravo, ki se je ob tem razvnela.

Gre za besede, naj "živi Trst, naj živi italijanska Istra, naj živi italijanska Dalmacija, naj živijo italijanski izgnanci", ki jih je Tajani izrekel na koncu govora na nedeljski slovesnosti v Bazovici ob italijanskem dnevu spomina na žrtve fojb.

"To v politiki niso majhne stvari, so velike zadeve, ki so upravičeno zaskrbele tiste, ki se jih te besede tičejo. Morajo pa se dotakniti tudi vseh drugih v skupnem evropskem domu, ker Evropa, ki je zasnovana na spravi, medsebojnem spoštovanju in upoštevanju, pred takšnimi besedami ne more zamižati," je svoja pričakovanja pojasnil Pahor.

Dodal je, da ni prvič, da so visoki predstavniki italijanske politike ponovili ocene in stališča, ki so nesprejemljivi. "Prvič pa je, da se to dogaja v kontekstu evropske politike, ko je ta evropska ideja povezanosti in sodelovanja šibkejša, ko se kažejo resni znaki njene krize, ko postajajo takšna stališča še toliko bolj zaskrbljujoča," je dejal predsednik. Zaradi tega konteksta od predsednika Evropskega parlamenta Tajanija pričakuje ustrezen in dovolj jasen odziv.

Pahor je sicer že v ponedeljek v zvezi z dogodki v Bazovici – slovesnosti se je poleg Tajanija udeležil tudi italijanski notranji minister Matteo Salvini – pisal italijanskemu predsedniku Sergiu Mattarelli.

A ne samo Tajani in Salvini. Sporne besede lahko pripišemo tudi drugim vodilnim italijanskim politikom. V soboto je tako na slovesnosti na Kvirinalu italijanski predsednik dejal, da fojbe in grozote, storjene proti Italijanom, "nimajo nič s fašizmom. To je bilo etnično čiščenje slovanskih komunistov, saj je bilo med žrtvami ideološkega, etničnega in socialnega sovraštva tudi mnogo ljudi, ki niso imeli nobene zveze s fašizmom in njegovim preganjanjem". 

Slovesnosti naj bi se udeležil tudi slovenski veleposlanik v Rimu, na odgovor zunanjega ministrstva glede njegove udeležbe še čakamo.