'Taborišče v Podljubelju opomin proti ksenofobiji'

Taborišče v Podljubelju je tudi opomin proti ksenofobiji med Slovenci, je še dejal Jelko Kacin.

Taborišče v Podljubelju Slovencem omogoča, da od blizu vidimo primer taborišča in slutimo o vsem, kar se je tam dogajalo, je uvodoma povedal Kacin in dodal, da "če pri nas nismo imeli večje židovske skupnosti, to ne pomeni, da za nas ali za njih holokavsta ni bilo". V zgodovini pa niso trpeli le Židje, ampak tudi drugi narodi in manjšine, je še opozoril.

Ob tem se je vprašal, ali se zavedamo, kako razširjena sta pravzaprav ksenofobija in homofobija med Slovenci. Medtem ko od sosednjih držav zahtevamo pravice za parado ponosa, sredi Ljubljane nekateri pretepajo tuje geje in njihove prijatelje, z nožem pa napadejo našega budističnega lamo.

Pred 20 leti so nekateri slovenski uradniki izbrisali na tisoče ljudi in jim vzeli številne pravice. "Manjvredni ljudje" so vedno odrinjeni, ogroženi in žrtvovani, da nekateri "lažje hranijo lastne travme in frustracije", je pojasnil Kacin.

Tako kot so 30. leta prejšnjega stoletja prinesla socialni in nacionalni populizem, ta pa nacizem in fašizem, je tudi današnja kriza "pravo leglo nevarnega populizma", ki mu za doseganje konflikta, polarizacije in drugih diskriminatornih ciljev po mnenju Kacina ni nič več sveto. Še najmanj jih zanimajo človeške stiske in trpljenje, je prepričan.

Mučeni in izkoriščani taboriščniki pod Ljubeljem so tlakovali pot današnji združeni Evropi, zato je prav, da je taborišče Mauthausen kot edini primer koncentracijskega taborišča v Sloveniji razglašen za spomenik državnega pomena. Kacin hkrati upa, da bo država čim prej našla tudi prostor, kjer bi se lahko predstavila tudi zgodovinska zbirka taborišča.

Po prepričanju Kacina moramo aktivno sooblikovati javno mnenje in s svojim zgledom prihajajočim generacijam omogočiti, da razumejo preteklost in se bodo lahko uprle ponavljanju istih napak, istih političnih vzorcev, ki so za doseganje lastnih ciljev požgali lastni parlament. Požig Reichstaga je omogočil drugo svetovno vojno in taborišča, je dejal.

Narodnoosvobodilni boj je bil takrat del odrešitve celega sveta, je povedal in nadaljeval, da na tisti zmagi temelji demokratična povojna Evropa, ki je preobrazila Nemčijo in Italijo, grško, špansko in portugalsko diktaturo ter velik del socialističnega Vzhoda. Ta Evropa išče svojo prihodnost, Slovenci pa smo spet del rešitve in moramo to tudi ostati.

Ob 20. obletnici samostojnosti Slovenije je Kacin še dejal, da slednje ne bi imeli brez nesebičnega boja partizanov, trpljenja jetnikov in taboriščnikov ter Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Hkrati je zavrnil očitke, da smo v primerjavi z enotnostjo pred 20 leti danes sprti. Sam meni, da smo enotni, skoraj enoumni: vsi vemo, da smo v krizi, da živimo dlje in potrebujemo pokojninsko reformo ter da potrebujemo dolgoročno vizijo Slovenije v razširjeni Evropi.

"Če hočemo, potem znamo sanjati, se smejati, veseliti in biti uspešni. Le prepričujemo se ali pa nas nekateri prepričujejo, da ni tako," je opozoril. "Imajo nas za norca, ko nas ločujejo in v nas ubijajo optimizem. Čas je, da se začnemo veseliti in na glas smejati," je zaključil svoj govor pod Ljubeljem.