Tabletka proti staranju?

Geroterapevtiki, učinkovine, ki podaljšujejo življenje oziroma zavirajo staranje, bi lahko bile na voljo že relativno kmalu, pravi genetičarka in strokovnjakinja za biologijo staranja, profesorica Branka Javornik.

"Ocena teh geroznanstvenikov je, da v petih, sedmih letih lahko pričakujemo prve učinkovine, ki bodo odobrene od regulatornih agencij. To v praksi pomeni, da bi začeli te učinkovine jemati pri 40, 50 letih, da bi zavrli staranje. Je pa tako, ne delujejo kompleksno na vse procese staranja, ampak samo na nekatere," opozarja.

Ena najbolj znanih spojin, ki jo nekateri biohekerji redno uživajo in tudi promovirajo, je Metformin, eno najbolj razširjenih zdravil za sladkorno bolezen tipa 2. Nekatere predklinične raziskave na miših in drugih organizmih kažejo signale, da Metformin zavira staranje, vendar kliničnih raziskav na ljudeh še nimamo, pravi diabetologinja doktorica Mojca Lunder. Stranski učinki so redki, večinoma nastajajo oziroma se pojavljajo ob uvajanju zdravila in večinoma so prebavni. 

Ker ga pri nas ne predpisujejo za zaviranje staranja, ga nekateri naročajo po spletu ali iz tujine, kar je lahko zelo nevarno. Lahko se zgodi, da želene spojine notri sploh ni, ali pa tablete vsebujejo škodljive snovi, ki dejansko dodatno zastrupljajo organizem.

Ne le zdravila, izjemno hitro se razvijajo tudi druge medicinske intervencije za podaljševanje zdravega življenja. Genska terapija je ena od možnosti v prihodnje, terapijo proti staranju z matičnimi celicami pa preizkušajo na miših. Ideja je, da bi s presaditvijo lastnih celic, iz katerih nastane celoten krvni sistem, v starosti dobili boljši imunski sistem. Slaba imunost namreč vodi v razvoj rakastih obolenj, avtoimunih in bolezni, ki lahko vodijo v smrt. Kako bi to delovalo pri ljudeh, še ne vemo.

Vsekakor pa znanost na tem področju izjemno hitro napreduje, saj nova orodja, kot je umetna inteligenca, omogočajo hitrejše pridobivanje in obdelavo veliko večjih količin podatkov.

Doseganje vitalne dolgoživosti ni stvar enega človeka, pač pa gre za civilizacijski projekt, na primer kot potovanje na luno, pravi filozof Martin Lipovšek, predsednik Društva za vitalno podaljševanje življenja Slovenije, ki obstaja od leta 2017.

Eno ključnih filozofskih vprašanj, ki se pri tem odpirajo, pa je vprašanje pravičnosti in politične filozofije dolgoživosti, kdo si bo to lahko privoščil in kakšne bi bile posledice za družbo. Obstajajo tudi filozofski protiargumenti, recimo da življenje ni smiselno, če ga živimo dlje, in da je smrt nujna za obstoj smisla življenja. Lipovška ne prepričajo.

Vsi bi si želeli biti zdravi do smrti. Znanost in medicina bosta to slej kot prej omogočila, vendar ne kar takoj za vse, pač pa za premožnejše. Ampak po drugi strani lahko za to največ naredimo sami že sedaj. Gibanje, zdrava prehrana, dober spanec in čim manj stresa. Torej samodisciplina.