Deželni glavar na avstrijskem Koroškem Jörg Haider je na novinarski konferenci na Dunaju kot pogoj za ureditev vprašanja dvojezičnih krajevnih napisov zahteval umik pritožb na avstrijskem ustavnem sodišču. Obenem je zatrdil da ureditev ne bo mogla temeljiti na Avstrijski državni pogodbi (ADP), temveč na avstrijskem zakonu o narodnih skupnostih iz leta 1976. Trajna ureditev pa bi poleg tega morala biti zagotovljena z ustavnim določilom, je še zahteval Haider.
Haider pozval NSKS, naj umakne pritožbe
Koroški deželni glavar je pozval Narodni svet koroških Slovencev (NSKS), da umakne pritožbe za dvojezične krajevne napise, ki so jih posamezniki s samoovadbami zaradi prehitre vožnje vložili na ustavnem sodišču. Če bi se pritožbe umaknile, bi rešitev po njegovem bila mogoča "v nekaj mesecih," in sicer na osnovi obstoječega avstrijskega zakona o narodnih skupnostih.
Glede tega je koroški deželni glavar menil, da bi moral biti potrebni delež manjšinskega prebivalstva za dvojezično topografijo "variabilno" med pet in 25 odstotki. Vsekakor bi ureditev bilo potrebno potrditi z ustavnim določilom, "da ne bi mogel vsak hitri voznik iti do ustavnega sodišča."
Če bi se pritožbe na ustavnem sodišču nadaljevale, pa Haider namerava še naprej preprečevati postavitev dvojezičnih krajevnih tabel in bo vsako krajevno tablo, ki jo bo razveljavilo ustavno sodišče, premaknil za nekaj metrov. "Kršitev prava ne sme privesti do uspeha," je menil Haider in dodal, da je "mogoča samo celovita rešitev ali pa nobena". "Taktika kos za kosom ni mogoča," je poudaril.
Sodišču očital deset napak
Haider je ponovno očital ustavnemu sodišču, da je pri odločbah glede dvojezične topografije iz leta 2001 in 2005 zagrešilo deset napak. Med drugim naj bi ustavno sodišče skalilo "socialni mir" na avstrijskem Koroškem. Prav tako naj bi prekoračilo svoje pristojnosti, ker ustavno sodišče lahko samo preverja zakone, ne more pa biti zakonodajalec. Haider je zavrnil tudi enak delež odstotkov manjšinskega prebivalstva za manjšinske pravice, ker bi namreč morali pri šolstvu, topografiji in jeziku na uradih morali uporabljati različne deleže odstotkov.
Obenem je Haider zatrdil, da je kot deželni glavar v vprašanju dvojezičnih krajevnih napisov vedno ravnal pravno korektno in v skladu z ustavo. V reševanje vprašanja krajevnih napisov je po njegovem treba vključiti tudi evropsko okvirno konvencijo za zaščito narodnih manjšin. Poleg tega je potrebno izvesti anonimno ugotavljanje maternega jezika namesto ugotavljanja pogovornega jezika. Haider je ob tem izpostavil popis prebivalstva v Sloveniji iz leta 2002, v katerem so ugotavljali etnično pripadnosti in materni jezik.
Poleg tega je Haider zahteval upoštevanje izsledkov študijske komisije iz leta 1976, ki je pripravljala tedanji zakon o narodnih skupnostih, in določitev krajevnih imen na osnovi podatkov koroškega deželnega arhiva. Prav tako bi morali odpraviti neugodnosti, ki naj bi jih imeli nemško govoreči otroci v primerjavi z otroki, ki obiskujejo dvojezično šolstvo. Sicer pa je Haider poudaril "zgledno manjšinsko ureditev" na avstrijskem Koroškem, pri čemer je med drugim omenil Slovensko gimnazijo v Celovcu, podpore za dvo- in večjezične otroške vrtce ter za slovensko glasbeno šolo.
NSKS bo vztrajal pri pravnih načelih in internacionalizaciji
Za Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) kompromisni predlog za dvojezično topografijo na avstrijskem Koroškem s 158 kraji in možnostjo vključitve novih naselij, ki je bil predložen lani na konferenci o konsenzu, ni več osnova za pogovore. To so sporočili na novinarski konferenci v Celovcu. NSKS bo zato vztrajal pri načelih pravne države in vprašanje še naprej internacionaliziral, a je pripravljen na pogajanja, če "bo predložen uporaben predlog", je poudaril predsednik NSKS Matevž Grilc.
Kot je dejal Grilc, je kompromisni predlog s 158 kraji in možnostjo vključitve dodatnih naselij, ki ga je podprl tudi Koordinacijski odbor koroških Slovencev (KOKS) med NSKS in Zvezo slovenskih organizacij (ZSO), onemogočil deželni glavar na avstrijskem Koroškem. NSKS se je sedaj "umaknil na pravno stališče, da se odločbe ustavnega sodišča izpolnijo od črke do vejice". Kaj to pomeni, je ustavno sodišče definiralo tudi v zadnji odločbi glede Pliberka in Drveše vasi. Dvojezične krajevne table je torej treba postaviti v naseljih, ki so imeli v daljšem obdobju, od leta 1971 do 2001, na popisih prebivalstva vsaj 10 odstotkov slovensko govorečega prebivalstva, je pojasnil Grilc.
Obenem je predsednik NSKS menil, da do jesenskih državnozborskih volitev v Avstriji ni treba računati z rešitvijo tega vprašanja. Če Haiderjevo Zavezništvo za prihodnost Avstrije (BZOe) ne bo vključeno v novo avstrijsko vlado, bi Haider celo utegnil izgubiti položaj deželnega glavarja na avstrijskem Koroškem. Nova vlada bi namreč morala na ustavnem sodišču vložiti zahtevo po odpoklicu, odločitev ustavnega sodišča bi bila zatem obvezna. "Kdor se postavi proti odločbam ustavnega sodišča, se postavi proti ustavi," je poudaril Grilc.
Po Grilčevih razlagah bi se Haiderjevo nasprotovanje ureditvi tega vprašanja "posledično lahko obrnilo v korist slovenski manjšini". Kajti če se ne doseže politična rešitev, ki bi bila v skladu z načeli pravne države, bi lahko obveljala pravna rešitev, po kateri bi morala biti na avstrijskem Koroškem po navedbah NSKS dvojezična topografija zagotovljena v vsaj 394 naseljih. NSKS bo zato nadaljeval pritožbe na ustavnem sodišču, obenem pa bo nadaljeval tudi internacionalizacijo vprašanja, je še zatrdil Grilc.
