'Ta situacija je nevzdržna. Izjave so si popolnoma nasprotujoče, nekdo laže'

Lahko Slovenska obveščevalno-varnostna agencija ukrepa zoper bivšo ministrico Tatjano Bobnar in bivšega šefa Policije Boštjana Lindava, če sta pred dvema parlamentarnima komisijama domnevno izpričala, da naj bi premier Robert Golob vplival na Sovo pri zamiku datuma aretacije ruskih vohunov? Po poročanju Reporterja naj bi prav to Sova zaradi suma izdaje tajnih podatkov pred dvema tednoma tudi storila s podano kazensko ovadbo na državno tožilstvo.

Niti odvetnik Lindava niti odvetnik Bobnarjeve pa o tem ne vesta nič. "Če bi prišlo do izdaje tajnih podatkov in bi bila ta prijava zares podana in predvsem utemeljena, da je bil sum tako zelo utemeljen, bi nedvomno s strani pristojnih organov pregona pričakoval takojšnjo reakcijo, torej v roku 14 dni bi nedvomno že vedeli za prijavo, prav tako pa bi bili izvedeni tudi osnovni postopkovni koraki," pravi odvetnik nekdanje notranje ministrice Luka Švab.

Ali so seznanjeni z ovadbo in kdo je podal ovadbo, smo vprašali tudi tožilstvo. Specializirano državno tožilstvo nas je ob tem preusmerilo na poseben oddelek, kjer zanikajo, da bi prejeli morebitno kazensko ovadbo Sove. "Morebitno kazensko ovadbo Sove na posebnem oddelku Specializiranega državnega tožilstva nismo prejeli. Tudi sicer postopkov, ki bi se nanašali na izdajo tajnih podatkov, zaradi tajnosti teh, tožilstvo ne more komentirati," so sporočili.

Vprašanje pa tudi, katero pričanje Bobnarjeve in Lindava je domnevna izdaja tajnih podatkov. Tisto pred preiskovalno komisijo, ki jo vodi poslanec Gibanja Svoboda Miha Lamut in kjer se je vse začelo, ali domnevno enaka izpoved Bobnarjeve in Lindava za zaprtimi vrati Komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb (Knovs), ki je pod vodstvom opozicijskega poslanca Nove Slovenije?

Janez Žakelj vztraja pri tem, da tajnih podatkov nista razkrila. Specifično je bil Lindav vabljen po 26. členu zakona parlamentarnega nadzora, ki med drugim določa, da zaposleni v nadzorovani službi sme obvestiti komisijo o domnevni nezakonitosti nadzorovanega ukrepa ali njegovega izvrševanja. Sova je sicer odvezo molčečnosti za pričanje Lindava pred Knovsom 11. septembra zavrnila.

"Četudi ne bi dobil odveze molčečnosti, pa bi povedal, ima naša komisija pravico to vedeti. Če tega v zakonu ne bi bilo, je Knovs praktično brezzobi tiger. Predstojnik bi torej lahko rekel, da tega nihče ne sme povedati, mi bi pa končali z delom," pravi Žakelj.

Tudi zastopnik Lindava je opozoril, da podatek, ki mu je bila tajnost določena zato, da bi se prikrilo storjeno kaznivo dejanje, prekoračitev ali zloraba pooblastil ali da bi se prikrilo kakšno drugo nezakonito dejanje ali ravnanje, ni tajen. "Če naj bi Bobnarjeva in Lindav govorila neresnico oz. lagala, kako naj bi torej sploh izdala tajni podatek? Če sta izdala tajni podatek, kot trdijo, pomeni, da sta govorila resnico," pa ob tem še en pomislek izpostavlja Švab.

Sova je sicer prek Urada vlade za komuniciranje med drugim sporočila, da konkretnih postopkov v predmetni zadevi, ki je označena s stopnjo tajnosti, ne more pojasnjevati. Zaradi tajnosti pa konkretnega primera ne more komentirati niti Policija.

'Kaj je tu še tajnega?'

In kako celotno dogajanje glede domnevnega razkrivanja tajnih podatkov, ki se zdaj odvija na očeh javnosti, komentirata strokovnjak za javno upravo Rajko Pirnat in strokovnjak za varnostna vprašanja in Policijo Miroslav Žaberl? Ali je mogoče, da ovadena o zadevi ne vesta nič? Žaberl pravi, da je to načeloma mogoče, če gre za razloge za sum, da je bilo storjeno udarno pregonljivo kaznivo dejanje. Takrat namreč sme Policija po lastni iniciativi pričeti s preiskovanjem.

"Ampak glede na to, da naj bi bil osumljenec tudi delavec policije oz. bivši v. d. generalnega direktorja Policije, bi v preiskovanje kaznivih dejanj zagotovo moralo biti vključeno specializirano državno tožilstvo oz. posebni oddelek za preiskovanje uradnih oseb s policijskimi pooblastili. Zgolj oni so namreč pristojni za preiskovanje policistov," je jasen strokovnjak za varnostna vprašanja in Policijo, ki je s tem komentiral tudi besede državnega tožilstva, da o zadevi niso obveščeni.

Pa bi bilo nenavadno, če bi se izkazalo, da je kazensko ovadbo resnično vložila Sova? "Pravila ni," odgovarja Žaberl, ki ob tem dodaja, da če bi Sova prišla do nekega višjega dokaznega standarda, "tj. do utemeljenih razlogov za sum, da je pri svojem delu ugotovila, da gre za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, dolžnost direktorja Sove, da o tem obvesti Policijo in državnega tožilca". 

Nekateri menijo, da vložitev kazenske ovadbe na nek način pomeni priznanje oziroma pristnost informacij, kar, kot priznava Pirnat, bi bilo to res mogoče sklepati. "Sova seveda ne bi reagirala na lažne informacije,  če so tudi dejansko ovadbo vložili oni," meni.

Sam se sicer ob tem sprašuje predvsem, kaj je tu še tajnega: "Aretacija, ki se je zgodila pred meseci? Saj so javno povedali, kaj se je zgodilo. Če pa je tajen podatek to, kdo je na kaj vplival, pa se strinjam z odvetnikom, ki pravi, da podatek, ki je zaradi prikritja nezakonitega ravnanja razglašen za tajnega, vsebinsko ni zares tajen." Takšen podatek torej nima pravnega varstva tajnega podatka.

Ob tem dodaja, da premier nima pristojnosti ali pooblastil, da bi vplival na datum aretacije ruskih vohunov. Pravno lahko namreč to stori le direktor Sove, ki pa da mora spremembo časa najprej predlagati državnemu tožilcu in to zgolj pod pogoji, če za to obstajajo utemeljeni razlogi državne varnosti in če s tem ne bi bilo ogroženo življenje ljudi. "To lahko torej stori le direktor Sove. Ali ima predsednik vlade moč vplivati na direktorja, je pa drugo vprašanje. Gotovo sta v razmerju hierarhije," pravi.

Pirnat: Stvar nikakor ne more ostati v zraku

Žaberl je ob tem jasen, da Bobnarjeva in Lindav za to, kar sta govorila na javni seji, gotovo nista potrebovala odveze molčečnosti. "Ne vemo pa, kaj se je govorilo in pogovarjalo na zaprtem delu seje. Zaprti del seje je bil skrit za javnost. Če govorimo o nekih tajnih podatkih, iz nje informacije ne bi smele priti v javnost ne z ene ne z druge strani," poudarja ob tem.

Premier se sicer na vabilo Knovsa, naj zadevo pojasni pred komisijo, ni odzval, pa čeprav je še nedavno dejal, da bo vse očitke zavrnil ter da ima dokaze in priče. Žaberl ocenjuje, da je bila to njegova osebna odločitev. Prepričan je sicer, da bo prišel pred drugo komisijo, je ob tem pojasnil očitke, ki se tičejo njegovega domnevnega vpliva na kadrovanje v Policiji. 

Pirnat je bil nekoliko bolj kritičen. "Ne le, da bi bilo prav, da bi stopil pred komisijo, to bi bilo tudi v skladu z zakonom," je jasen. Kot pojasnjuje, zakon namreč za vse zaposlene v državnih organih zahteva, da pred pričajo pred komisijo. "Pričanje lahko torej zavrnejo zgolj pod pogoji, ki veljajo za zavrnitev pričanja v kazenskem postopku. Menim pa, da bi bilo to pametno tudi za javno preglednost, kaj se je dogajalo," dodaja.

"Ta situacija je nevzdržna. Eden od njiju ne govori resnice, izjave so si popolnoma nasprotujoče. V tej zadevi je treba ugotoviti resnico in če to ne bodo mogle storiti politične institucije, potem morajo to storiti na KPK ali pa drugi državni organi, tudi organi pregona. Stvar nikakor ne more ostati v zraku, saj močno izpodbija kredibilnost državnih organov," še poudarja Pirnat.

A pod žarometi se s sporom niso znašli le Golob, Bobnarjeva in Pirnat, temveč tudi nekdo, ki se običajno v javnosti ne pojavlja tako pogosto – direktor Sove. Kar skrbi tudi Žaberla. "Da direktorja Sove običajno ne vidimo pred kamerami, je edino pravilno. Dobra obveščevalna služba je namreč tista, za katero se skoraj ne ve," pravi. Jasen je tudi, da se s tajnimi podatki ne bi smela ukvarjati celotna država. 

Na nacionalno varnost moramo gledati tudi skozi to, da znamo varovati tajne podatke, ne pa da se zaradi nekih tajnih podatkov ki naj bi šli v javnost ukvarja cela država. Dodaja pa še, da je Knovs pri svojih pristojnostih precej omejen. "Za razliko od preiskovalne komisije, ne more nekoga, državnega uradnika, prisiliti, da se udeleži zaslišanja."