Türk in Pahor neusklajena glede Petriča

Predsednik republike Danilo Türk in premier Borut Pahor očitno nista usklajena glede imenovanja slovenskega arbitra. Pahorjev favorit je sicer Ernest Petrič. Predsednik Türk pa je že na začetku današnje novinarske konference opozoril, da mora biti arbiter povsem neoporečen, zato bi veljalo pogledati tudi, ali ga lahko najdemo v tujini. In še več: Türk je spomnil na zakon iz leta 2001, ki jasno določa, da vlada brez predsednika republike arbitra ne bo mogla imenovati.

Türk je opozoril, da bi bilo treba v razpravi o imenovanju slovenskega člana arbitražnega sodišča spoštovati slovensko zakonodajo. Sicer ne izključuje nobenega kandidata, ne domačega ne tujega, je pa predlagal, da bi se domači kandidat iz domoljubja odpovedal honorarju.

Türk je v pogovoru z novinarji opozoril, da je Slovenija s potrditvijo arbitražnega sporazuma s Hrvaško vstopila v fazo, v kateri ne bi smelo biti več prostora za "domačnost in improviziranje", ampak za metodološko dorečenost, načrtovanje procesa in priprave na arbitražo v določenem pravnem okviru. "Sedaj nismo več na terenu čiste politike; zdaj smo na terenu pravnih priprav, kjer je potrebna metodološka premišljenost," je poudaril.

V tem smislu je po njegovih besedah ključno, da pride čim prej do posvetovanj s tujimi pravnimi strokovnjaki, ki bi bili lahko potem odvetniki Slovenije pred arbitražnim sodiščem. Poleg tega se je potrebno lotiti argumentacije Slovenije na tak način, da bo imela kar največji pravni učinek. Ne bi si namreč želeli, da bi imeli veliko količino dokumentov in papirjev, od katerih pa ne bo pravega učinka, je dejal predsednik republike, sicer profesor mednarodnega prava.

Tudi zato je opozoril, da je sedanja razprava o izbiri slovenskega člana arbitražnega sodišča še prezgodnja. Vsi roki za izbiro arbitrov in tudi za arbitražo začnejo teči šele po podpisu pristopne pogodbe Hrvaške k EU, do česar pa ne bo prišlo prej kot v enem letu, zato ima Slovenija še dovolj časa, je ocenil Türk.

Kandidat je lahko tudi tuji državljan

Poleg tega je opozoril na zakon o predlaganju kandidatov iz Slovenije za sodnike mednarodnih sodišč, ki velja tudi za člane mednarodne arbitraže iz Slovenije. In v tem zakonu so jasno določena postopkovna pravila za izbiro takega kandidata, od tega, da mora ministrstvo za pravosodje objaviti razpis in nato prijave posredovati predsedniku republike, ki se nato do njih opredeli in potem primernega kandidata – ali pa tudi več – pošlje v državni zbor. Ta pa nato kandidata potrdi na tajnem glasovanju z večino vseh poslancev, določa zakon iz leta 2001, pod katerega se je podpisal tedanji predsednik DZ, sedanji premier Borut Pahor.

Türk je še pojasnil, da ta zakon ne omejuje, ali je kandidat lahko slovenski ali tuji državljan. Pri tem je menil, da večja kot bo njegova strokovna teža, bolj bo lahko vpliven znotraj arbitražnega tribunala. Je pa opozoril, da kandidat ne bo "odvetnik Slovenije", ampak mednarodni sodnik, ki ne bo smel biti "v konfliktu interesov", razen da se bo zavzemal za pravično rešitev, ki je mandat arbitražnega sodišča. "Etična dimenzija je pomembna, saj obstajajo tudi možnosti za izločitev arbitra," je dejal.

Pri tem se je dotaknil tudi vprašanja honorarjev arbitrov. Kot je dejal, morajo biti arbitri v enakopravnem položaju, vendar je morebitnemu slovenskemu kandidatu predlagal, naj se vpraša, če se honorarju ne bi odpovedal, glede na to, da je sodelovanje v arbitraži "globoko domoljubno dejanje in velika čast".

Glede imenovanja treh arbitrov, ki jih bosta Slovenija in Hrvaška določili s skupnega seznama, pa je Türk pojasnil, da tu posebnega postopka ni predvidenega – običajno gre tu za dogovor med vladama oz. zunanjima ministrstvoma, ki s seznama po metodi "črtanja" izbereta ustrezne kandidate.

Pahor: O arbitru bo odločil pristojni

O arbitru bo odločil, kdor je pristojen za njegovo imenovanje, pa je danes dejal Pahor. "Če je predsednik države tisti, ki na koncu sprejme odločitev, mu bom, kolikor lahko, pri tej odločitvi le pomagal, sprejel pa jo bo on. V kolikor je pristojnost drugačna, jo bomo spoštovali," je dejal.

Pomembneje kot to, kdo je za imenovanje slovenskega predstavnika v arbitražnem tribunalu pristojen, je po Pahorjevem mnenju dobiti glede bodočega arbitra soglasje znotraj slovenske politike. Kot je še dejal, je pomembno, da "začnemo v duhu reprezentance delati na memorandumu in da se tako obnašamo ves čas dela arbitražnega sodišča".

Vlada bo o imenovanju arbitra podala svoje mnenje, po Pahorjevem mnenju pa je pričakovati, da bo svoje mnenje izrazil tudi DZ. S Türkom in koalicijskimi partnerji se je o tem že posvetoval, želi pa se posvetovati tudi z opozicijskimi strankami, je dejal Pahor.