Türk in Gaspari o Balkanu

Sklepno dejanje razpada nekdanje Jugoslavije ne bo ureditev statusa Kosova, ampak ko bodo države Zahodnega Balkana članice EU, ko bodo imele stvarno perspektivo normalnega življenja v EU, kar bo možno v 15 do 20 letih, je na okrogli mizi o Zahodnem Balkanu dejal predsedniški kandidat Mitja Gaspari. Tudi Danilo Türk je menil, da s statusom še ne bo vse rešeno, saj bo na območju potrebno več nadaljnjih faz reševanja, tudi za BiH, Makedonijo in Srbijo.

Na vprašanje, ali bi v primeru izvolitve kot predsednika podprla neodvisnost Kosova, je Gaspari dejal, da na to vprašanja v tem trenutku ni mogoče odgovoriti, saj ni jasno, kakšna bo rešitev. Izpostavil je, da mora biti stališče usklajeno tako znotraj Slovenije, kot tudi v okviru EU. Tudi Türk je menil, da bo Slovenija v omenjenem primeru sledila evropski rešitvi, torej "šla po poti, kot jo bo kazal skupni imenovalec EU".

Gaspari je poudaril, da naša diplomacija doslej za rešitev vprašanja Kosova ni storila veliko in da so bili njeni koraki "velikokrat v nasprotju z ekonomskimi interesi Slovenije". Türk pa je menil, da omenjenih uslug Slovenija ne bi mogla nuditi, saj je sama preveč del regije, da bi lahko imela kredibilno vlogo.

Pod predsedovanjem Slovenije EU v prvi polovici 2008 glede Kosova po oceni Gasparija "ni pričakovati velikih sprememb", ni pa niti prepričan, da je "tudi Evropa sposobna doseči nek zelo izrazit premik v naslednjih šestih mesecih, čeprav obstajajo neki roki". Poudaril je, da gre za zapleteno situacijo, ki se bo prenesla v januar 2008 in da bo Slovenija "lahko odigrala bolj vlogo tehničnega koordinatorja med stališči različnih pomembnih igralcev na tem terenu, ne pa toliko kot država, ki bi izrazito lahko dala neko iniciativo". Ne verjame niti, "da bi lahko v naslednjih šestih do 12 mesecih prišlo do dokončne, stabilne dolgoročne rešitve".

Türk je menil, da bi Slovenija kot predsedujoča Uniji lahko igrala vlogo v odnosih med ZDA in EU, sicer pa mora Beograd in Prištino prepričevati v resnost sedanjih pogajanj o Kosovu, saj ne gre le za ritualna pogajanja, temveč za "fazo, ki jo je treba jemati resno". Sam sicer meni, da je pristop v načrtu posebnega odposlanca ZN Marttija Ahtisaarija, da je "treba iskati rešitve okoli načela" pogojne neodvisnosti Kosova, pravilen.

Gaspari reševanje vprašanja Kosova vidi kot "zelo delikaten in dolgotrajen odnos do vprašanja celotnega Zahodnega Balkana", pri čemer je opozoril pred hitrimi rešitvami ter izpostavil veliko odgovornost EU, ker rešujejo "vprašanje stabilnega miru v Evropi kot celoti". Sedaj po njegovem obstaja več odprtih vprašanj kot rešitev in ni nujno, da je Ahtisaarijev načrt najboljša rešitev, vsekakor pa te brez sodelovanja Rusije ne bo.

Tudi o slovensko-hrvaških odnosih

Na vprašanje, kako bo Slovenija rešila vprašanje dolga varčevalcem nekdanje Ljubljanske banke na Hrvaškem, je Gaspari, kot bivši guverner Banke Slovenija in udeleženec pogovorov v preteklosti o tem vprašanju, odločno izpostavil, da "Slovenija dolga do hrvaških varčevalcev nima," ker vprašanje garancij za stare hranilne vloge v okviru nasledstva ni rešeno. Dolg ima zgolj zagrebška podružnica LB, ki ima tudi terjatve na Hrvaškem in ki bi z izterjanjem teh terjatev dolg lahko vrnila. Glede slovensko-hrvaških odnosov je sicer menil, da bi bilo bolj modro pustiti reševanje odprtih vprašanj za "boljše čase", torej ne hiteti in jih pred tem jasno definirati.

Türk je izrazil podporo vladi pri njenih zadnjih naporih pri reševanju odprtih vprašanj s Hrvaško, ker meni, da gre za "iskrene in resne" napore in da je bil dosežen napredek. Kljub temu pa je pozval k temeljitemu premisleku o tezi, da pri vprašanju meje rešitve ni več moč najti z dvostranskimi pogajanji. Menil je tudi, da bi bila morda za mejo boljša rešitev arbitraža kot Meddržavno sodišče v Haagu.