Türk: Čas je za naslednji korak

Odnosi med Slovenijo in Hrvaško so na zelo občutljivi točki, je v pogovoru za današnji Dnevnik dejal predsednik republike Danilo Türk: "Imamo nakopičene ne samo nekatere nerešene probleme, ampak tudi nekaj slabe atmosfere. Doživeli smo šok zaradi neuspelega poskusa atentata na predsednika vlade Slovenije, ki je bil na srečo preprečen v zelo zgodnji fazi."

"To zahteva skrben in tehten premislek, ki pa ne sme biti pretirano dolgotrajen. Zato se mi zdi pomembno, da slovensko-hrvaškim odnosom prav v tem trenutku namenimo posebno pozornost. Poletje je tudi dober čas, da o teh stvareh razmišljamo bolj temeljito," je dejal predsednik, ki meni, da morata strani premisliti naslednje korake in jih voditi tako, da bomo kakšen problem tudi rešili.

Glede poskusa atentata hrvaškega vojnega veterana na slovenski politični vrh je ocenil, da je šlo na eni strani za "človeka, ki trpi za motnjami kot posledicami vojne", da pa je bilo njegovo ravnanje tudi "najbrž povezano z atmosfero, v kateri se je to zgodilo". "Zato tega ne smemo podcenjevati, incident je treba jemati kot zelo resno opozorilo." Obe strani sta se v tem primeru odzvali zrelo in odgovorno, sedaj pa morata nadaljevati z zrelimi in odgovornimi koraki, ki bodo motivirani z idejo rešitve problemov. Državi, če želita priti do rešitve, se morata zavedati, da je vedno pomembno medsebojno spoštovanje. "Tudi spoštljivost v izražanju in izjavah. Odreči se je treba agresivni in žaljivi govorici. Brez tega ni rešitve."

Druga dimenzija pa je "potreba, da se hitro doseže sporazum o načinu nadaljevanja dela na Rehnovem predlogu". Po predsednikovi oceni je v tem trenutku najbolj pomembno "dobro in pravilno presoditi pomen dosedanjega angažiranja Evropske komisije in Ollija Rehna pri reševanju mejnega spora". Zadnji Rehnov predlog iz 15. junija gre namreč "zelo daleč in v pravo smer", ki obeta možnost rešitve spora. "Pomembno je, da se ta priložnost ne izgubi. To okno priložnosti je treba izkoristiti in nadaljevati pogajanja," je poudaril. Po njegovi oceni gre namreč za "najzrelejši, najresnejši predlog, ki največ obeta od vsega, kar smo imeli v dosedanji zgodovini v bilateralnih odnosih ali v poskusih reševanja s pomočjo tretjega".

Diplomatske signale iz EU, da se prav dolgo ne nameravajo več ukvarjati s Slovenijo in Hrvaško, je po Türkovi oceni treba razumeti tako, da sta sedaj na potezi Slovenija in Hrvaška, saj sta navsezadnje oni tisti, ki se morata sporazumeti. "Evropska komisija z resnostjo, s katero se je problema lotila, lahko samo pomaga, ne more pa nadomestiti sporazuma. Prav tako sem prepričan, da bo z veseljem sodelovala še naprej, če državi dosežeta neki sporazum."

Po oceni predsednika bi že s sklenitvijo arbitražnega sporazuma, tako kot to predvideva Rehnov predlog, Slovenija lahko umaknila blokado pristopnih pogajanj Hrvaške z EU, saj bi v procesu reševanja problema meje sklenitev tega sporazuma pomenila "bistven korak".

Hrvaški predlog, po katerem je Zagreb izrazil pripravljenost umakniti določene pristopne dokumente, če bi pravne službe Evropske komisije ocenile, da prejudicirajo mejo, pa je označil za iluzijo, ki jo je Evropska komisija po njegovem mnenju že zelo zgodaj ugotovila in je tudi zato predlagala reševanje spora o meji v celoti. "Če bi se poskušalo presojati posamezne dokumente in njihovo stopnjo prejudiciranja meje, bi s tem že vstopili v poskus rešiti spor."

Ti dokumenti so namreč "neka akumulirana praksa, ki je mejno vprašanje še zapletla, in odpletanje le-tega zahteva predvsem rešitev mejnega spora. Njihova selektivna obravnava pa tega ne bo dosegla". Zato predsednik meni, da ni dobro iti po tej poti, ko imamo hkrati pred seboj dober Rehnov predlog, ki omogoča boljše in celovitejše rešitve. Predlog namreč pravi, da dokumentov ni treba umakniti, se jih pa ne sme uporabljati v postopku reševanja spora.