Janša: Bomo videli, kaj bodo rekli sodniki

Predsednik republike Danilo Türk je ob robu svojega obiska v New Yorku povedal, da je že bližje odločitvi o potrditvi predlaganih kandidatov za veleposlanike. Povedal je, da je bilo ne glede na volitve delo vlade opravljeno s premajhno skrbnostjo in da bo v bodoče potrebna bolj skrbna priprava kandidatur, "ki jih mora predsednik dobiti dovolj zgodaj, da se lahko do njih opredeli“. Kot je povedal, so imeli v uradu predsednika republike v juniju nekaj "preliminarnih, čisto neformalnih in zelo parcialnih pogovorov“. Za nekatere kandidate pa naj bi Türk izvedel šele iz medijev, zato so morali sami zbirati informacije o kandidatih in njihovih kvalitetah. "Zdaj so te informacije zbrane in za nekatere od teh kandidatov se bom lahko že kmalu odločil,“ je povedal in dodal, da "kot vse kaže bom nekatere predloge sprejel, druge pa zavrnil“. 

Janša: Vlada je nalogo opravila 

Premier Janez Janša je predsednikovo napoved komentiral z besedami, da ne ve, kaj bodo na to rekli ustavni pravniki. "Vlada je z zakonom in ustavo dokončala tisti del procedure, ki je v rokah vlade. Zdaj so na vrsti drugi, sam pa pričakujem, da bodo tudi oni ravnali v skladu z zakonom in ustavo," je dejal.

Türk je imenovanje prestavil zaradi preveč razgrete predvolilne situacije

Predsednik republike je konec junija, ko je vlada predloge posredovala, povedal, da je po njegovem mnenju preveč razgreta volilna situacija in „bi ta nujno vplivala na proces odločanja, tako da sem se opredelil za to, da tako razrešitve, kot imenovanja, počakajo na čas po volitvah“.

Minister za zunanje zadeve Dimitrij Rupel pa je takratno Türkovo odločitev označil za nevarno, saj naj bi to povezovanje vnašalo „politična merila v postopek imenovanja oz. izbiranja veleposlanikov, ki ne predstavlja niti strank, niti koalicij, niti konkretne vladne ekipe, niti konkretnega predsednika, ampak državo in njene ustanove ne glede na volilni izid".

Neuradno so bili predlagani Jarc, Trekman in Šinkovec

Uradno imena predlaganih veleposlanikov niso znana, saj so predlogi za imenovanje veleposlanikov, ki jih je vlada določila na seji 6. junija, označeni s stopnjo tajnosti "zaupno", zato do pridobitve agremanov držav sprejemnic o imenih in priimkih kandidatov sploh ni dovoljeno govoriti. Neuradno pa se je že takrat govorilo o državnem sekretarju na MZZ in nekdanjemu direktorju Sove Matjažu Šinkovcu, ki naj bi šel v Washington. Bivši generalni sekretar na MZZ Borut Trekman naj bi šel v Berlin, kmetijski minister Iztok Jarc pa v London. Ostali kandidati so predlagani še za mesta v Haagu, Bruslju in Moskvi.

Na zunanjem ministrstvu so ob imenovanju poudarili še, da so vsi kandidati, ki jih je na omenjeni seji določila vlada, poklicni, to je karierni diplomati, in so zaposleni na MZZ. Tudi sicer je zunanje ministrstvo, kot so poudarili, letos na veleposlaniška mesta predlagalo samo poklicne diplomate in s tem jasno ločilo stroko od politike.

Zapisali so tudi, da je Rupel predsednika republike osebno seznanil s predlaganimi imeni, predlog ukaza s prošnjo za podpis pa ta prejme, ko država sprejemnica izda agreman in ko so bili opravljeni vsi pripravljalni postopki, med katere spada tudi pogovor v odboru DZ za zunanjo politiko. Odbor pa je sicer ob obstrukciji strank Zares in LDS kandidate potrdil.

V medijih se je govorilo tudi o tem, da naj bi šel tudi Rupel za veleposlanika na Dunaj. Vendar se po naših informacijah Rupel dejansko ni pojavil v nobenem predlogu.