'Dober odmev' na Türkove pobude

Pozornost, ki jo je pobuda predsednika republike Danila Türka za razpravo o ustavnih spremembah doživela v javnosti, po njegovih besedah kaže, da so razlaga, razumevanje in vprašanja o spreminjanju ustave zanimive teme, vredne razprave. Kot je na novinarski konferenci še dejal Türk, je lahko vloga predsednika republike pri tem koristna.

Ob tem je Türk pojasnil, da je iniciativa, ki jo je podal v svojem nastopu v državnem zboru aprila lani, naletela na "dober odmev", zato je v nadaljevanju opravil neformalna posvetovanja z ustavnimi in drugimi strokovnjaki. Kot je dejal, se je zavzel tudi, da bi "nova vlada dala ustrezno formalno pobudo za spremembo ustave". Po Türkovih besedah se je ta pobuda, ki jo je vlada sprejela, v zadnjih dneh in tednih tudi začela kristalizirati. Tudi v javnosti pa je bilo, kot je dodal, v zadnjih mesecih veliko idej o morebitnih dodatnih spremembah ustave. Med njimi je predsednik izpostavil zamisel akademika Tineta Hribarja in ideje predsednika SDS Janeza Janše, ki jih je predstavil na kongresu stranke.

"Na podlagi vseh teh izkušenj sem ocenil, da bi bilo lahko koristno, če kot predsednik republike ponudim možnost, da bi sodeloval in morda iniciiral nekaj neformalnih posvetovanj," pojasnjuje Türk. Po njegovem mnenju bi bilo prav, da ta posvetovanja vključijo tako politične stranke kot tudi civilno družbene organizacije, strokovne organizacije in posamezne strokovnjake.

Türk pravi, da pisnega odgovora na svojo pobudo, ki jo je poslal premierju Borutu Pahorju in predsedniku DZ Pavlu Gantarju, ni dobil, so bili pa številni komentarji. "So bili povedani s tako avtoritativnih mest, da verjamem, da razkazujejo razpoloženje, ki obstaja v strankah in v državnem zboru," meni Türk. Ta mnenja v celoti gledano "izkazujejo pozitiven odnos do mojih zamisli", je še ocenil.

Glede stičnih točk med Hribarjevo zamislijo in desetimi Janševimi predlogi ustavnih sprememb je dejal, da slednjih ni preučeval in da jih večina tudi ni na "taki stopnji izdelanosti, artikulacije in obrazloženosti, da bi se lahko govorilo o preučevanju". Hribarjeva zamisel pa je po njegovih besedah "popolnoma drugačne narave", saj predlaga razmislek o ustavi "s stališča neke potrebe države o prihodnosti".

Po njegovih besedah je v vsaki razpravi naravno, da imajo različni udeleženci različna mnenja, in je tudi to eden od razlogov, "da se poskušamo kar se da organizirano lotiti te tematike".